S sodobno zasnovanim večnamenskim prostorom do višje kakovosti bivanja

Večja interakcija in komunikacija

Za sodobne tlorise je značilno, da so odprti, imajo manj sten in vrat. Prostori so zato svetlejši, bolj odprti, zračni ter razgibani in kot takšni delujejo večji. Z zasnovo prostora pa se je nekoliko spremenila tudi njegova namembnost. Še najbolj očitno je to pri kuhinji, prostoru, ki je bil nekoč namenjen zgolj pripravi hrane. »Današnja razporeditev prav gotovo prispeva k boljši komunikaciji in povezovanju ljudi. Glede na to, da živimo v obdobju, ko življenje za večino med nami teče prehitro, ko smo vsi prezaposleni in skozi delavnik vpeti v nešteto aktivnosti, nam posledično zmanjkuje časa za pogovore in druženje. Odprt koncept bivanja pa družinskim članom omogoča več medsebojnih stikov, ki so, kot vemo, izjemno pomembni za povezanost družine. Omogoča jim interakcijo in komunikacijo, četudi se vsak med njimi ukvarja s svojo aktivnostjo, pa najsi bo to kuhanje, pospravljanje, opravljanje domače naloge, igranje iger, gledanje televizije,« pravi Janjičeva in dodaja, da se odprt prostorski načrt obnese tudi, kadar gostimo prijatelje ali sorodnike, saj zaradi več prostora omogoča sproščeno druženje ter nemoteno gibanje v prostoru in tako na primer gostitelja lahko pripravljata prigrizke in pijačo v kuhinji, sočasno pa sta v interakciji z gosti iz dnevne sobe.

Kuhinja nekoč zgolj za pripravo hrane

Pogled v kuhinjo izpred nekaj desetletij nam da jasno sliko, kako močno so se te spremenile. Nekoč so kuhinje načrtovali zgolj iz funkcionalnega in ne toliko iz estetskega vidika, poleg tega so bile potrebe ljudi drugačne, preprostejše od današnjih. Tako so bile kuhinje manjši, samostojni prostori, ločeni od dnevne sobe. Od drugih prostorov so bile ločene z vrati in po navadi z manjšim oknom, zato so delovale zaprto. Predvsem pa so služile zgolj primarnemu namenu – pripravi hrane. »Kuhinja je hkrati služila tudi kot jedilnica. V večjih hišah so imeli jedilnico v prostoru, ločenem od kuhinje in ostalih prostorov v hiši, vendar so jo ponavadi uporabljali le ob posebnih in formalnih priložnostih,« pravi naša sogovornica in dodaja, da se je trend odprtih tlorisov porodil že v 60. letih z idejo večjega udobja na manjši stanovanjski površini. »Tako je kuhinja postala del treh medsebojno povezanih prostorov odprtega tlorisa.« Vendar pa, kot še pravi Janjičeva, kuhinje niso doživele zgolj sprememb na področju prostorske in estetske ureditve, temveč se je kuhinja znatno spremenila tudi s tehnološkim napredkom: »Tukaj mislim na moderne tehnološko izpopolnjene in napredne gospodinjske aparate ter ostalo opremo, ki vstopajo v moderno kuhinjo in naj bi nam olajšali življenjski tempo.«

Otok služi tudi kot točka druženja

Kuhinje, kot pravi naša sogovornica, so osrčje doma in so zasnovane tako, da je prostorski izkoristek maksimiran glede na potrebe in naravo njene rabe. »Možnosti je nešteto, pač glede na oblikovalski stil. Večina sodobnih uporabnikov želi imeti zaprte elemente, čeprav so v preteklih letih spet postale modne tudi kuhinje z odprtimi policami – takšne kot nekoč,« razlaga Janjičeva in dodaja, da je v sodobnih kuhinjah zelo popularen tako imenovani otok, ki je skorajda postal že standard, ni pa pravilo. »Priporočam ga predvsem tistim, ki radi kuhajo, a tudi tistim, ki manj radi kuhajo, saj ponuja širšo uporabno vrednost. Z umestitvijo otoka v kuhinjo dobimo več delovne površine, na njem imamo lahko prostor za kuhališče ali vodno korito, lahko služi kot prostor za zajtrk in manjše obroke, hkrati pa je to tudi točka za druženje.«

Navidezno ločuje, a hkrati povezuje

Otok v kuhinji je segment, ki si ga želi nemalokdo, ko pomisli na novo kuhinjo. Po besedah naše sogovornice je to tisti element v odprtem konceptu bivanja, ki navidezno loči kuhinjo od dnevne sobe in ju hkrati povezuje zaradi svoje funkcionalnosti: »Res pa je, da morajo za umestitev otoka v kuhinjo biti izpolnjeni ustrezni prostorski pogoji, med katerimi je na prvem mestu razpoložljivost prostora. Priporoča se, da je razdalja med nizom kuhinje oziroma steno in otokom vsaj 90 do 100 centimetrov. V primerih, ko otok ni možen, predstavlja ločnico med kuhinjo in dnevno sobo jedilna miza s stoli, klopjo ali kombinacijo obeh.«

Knjižne police tudi v kuhinji

Posebno pozornost velja nameniti tudi delu, ki predstavlja območje dnevnega prostora, se pravi tistemu delu doma, kjer si oddahnemo in se umirimo, se družimo z družinskimi člani ali prijatelji. Nadvse pomemben element tega prostora je sedežna garnitura in če je kuhinja osrčje doma, je sedežna garnitura center dnevne sobe. »Pohištva v dnevnih sobah je manj kot nekoč. Kadar želimo popolno izkoristiti prostor, zlasti na manjših kvadraturah, notranji oblikovalci v minimalističnem slogu zasnujemo ustrezne rešitve, ki v prostoru nevsiljivo omogočajo hrambo potrebnih stvari,« pravi Janjičeva in dodaja, da zaradi tehnološkega razvoja najdemo v sodobni dnevni sobi opazno manj knjižnih polic, vendar je bila lepa knjiga vedno lep dekorativni element in tako ostaja še naprej. »Zanimivo je, da trend prenaša knjižne police v povezanih prostorih celo v kuhinjo, seveda pa nam mora prostor to dopuščati. Na ta način se povezani prostori še dodatno prepletajo in dihajo skupaj.«

Določeni posegi zahtevajo posvet

Sodobni odprti načrti bivalnih prostorov oziroma povezani in odprti prostori so danes značilni za večino novogradenj. Našo sogovornico smo povprašali, kako je z možnostjo prenove starejših stanovanj v sodobno zasnovan dom. »Osnovna težnja sodobnega človeka je funkcionalnost bivalnih prostorov z visokim upoštevanjem estetike, posledica tega pa je dvig kakovosti bivanja. Zato je odločitev za prenovo stanovanja smiselna, če nam bodo prenovljeni prostori to omogočali,« pojasnjuje Janjičeva in dodaja, da ljudje, ki se odločajo za prenovo starejših stanovanjskih objektov, pogosto pristopijo k projektu z idejo o odprtem konceptu bivanja in so se na ta račun pripravljeni odpovedati tudi kakšni steni, čeprav to vpliva na kompleksnost projekta. »Pri projektu, ki zadeva rušenje sten, se je predhodno nujno posvetovati s statikom oziroma arhitektom, ki iz dejanskega stanja in arhitekturnega načrta ugotovi, ali gre za nosilno ali za nenosilno steno, in svetuje, katera med stenami se sme podreti in katera ne. Svetujem tudi, da se pri upravnem organu za gradbene zadeve predhodno preveri, kakšna dokumentacija je potrebna pred začetkom izvedbe takšnega posega v stavbo.«

Celosten oblikovalski pristop

Pri opremljanju prostorov, ki so med seboj povezani, je treba nekaj več pozornosti posvetiti ujemanju posameznih sklopov, se pravi dnevnega prostora, kuhinje in jedilnice. Kot poudarja naša sogovornica, je v takšnih primerih potreben celosten oblikovalski pristop, tako slogovno, barvno, z materiali in funkcionalno zasnovanim oziroma izbranim pohištvom. »Pri snovanju koncepta oblikovalci težimo k temu, da dosežemo neprekinjeno povezanost s skupno noto, ki bo stanovalce navduševala, jim ponujala harmonično atmosfero, ki končno prispeva k splošnemu dobremu počutju in visoki kakovosti bivanja.«

Kuhinje na prostem

Sodobni koncept odprtih prostorov prinaša veliko prednosti. Kaj pa pomanjkljivosti tovrstne zasnove? Naša sogovornica pomanjkljivosti sodobnih zasnov pravzaprav ne vidi prav veliko. Nekatere pripadnice nežnejšega spola, predvsem starejših generacij, moti širjenje vonjav iz kuhinje v druge prostore. Vendar se z dobro kuhinjsko napo ta nevšečnost enostavno odpravi. Nekatere gospodinje pa ne marajo, da se »jim gleda pod prste«, kadar pripravljajo hrano. Vendar je tudi takšna situacija rešljiva z ustreznim oblikovalskim pristopom.

Na vprašanje, kakšne trende se napoveduje za prihodnost, pa pravi, da je trend povezovalnih prostorov na vrhuncu in ostaja z nami: »Za sodobne odprte tlorise hiš so značilna velika steklena okna z direktnim izhodom na teraso in vrt, kar spodbuja k večji povezanosti z bivanjem na prostem v toplejših mesecih. Vse več ljudi pa se odloča tudi za kuhinje na prostem, kar predstavlja popolnoma nov koncept bivanja v tem obdobju.«

Več tudi na: http://www.a-notranjidizajn.si/