Letos bo Zavod RS za zaposlovanje 20 brezposelnim omogočil dvomesečno izobraževanje in delovno usposabljanje v tujini. V okviru projekta Razvoj storitev za pospeševanje transnacionalne mobilnosti delovne sile – EURES naj bi do konca leta 2022 izobraževanje in usposabljanje omogočili 240 brezposelnim, starim od 18 do 35 let.
Udeležence bodo najprej dva meseca pripravljali v Sloveniji in jim pomagali pri izboljšanju nemščine ter pridobivanju veščin, ki jim bodo pomagale, da se bodo v novem okolju bolje znašli. »Ker gre za dalj časa brezposelne osebe, osipnike in druge brezposelne osebe z manj priložnostmi, verjamemo, da bo ta delovna izkušnja poleg pridobivanja novih veščin in kompetenc pripomogla tudi k njihovi osebnostni rasti,« razmišlja Valerija Okorn iz zavoda.
Podporo bo država obdavčila
Za tovrsten projekt so se v zavodu odločili, ker ni finančnih podpor pri mobilnosti za osebe z nekoliko manj priložnostmi, kot so dolgotrajno brezposelni. Ob letošnjih 20 poskusnih osebah jih bodo enako število v izobraževanje in delovno usposabljanje vpeli tudi prihodnje leto, do leta 2022 pa po 50 na leto. Projekt pa spremljajo določene nevšečnosti. Denar, ki ga bodo udeleženci prejeli za kritje stroškov, je namreč ne glede na to, da gre za podporo, obdavčen kot prihodek, zavod pa je dolžan plačati akontacijo dohodnine po 25-odstotni stopnji od davčne osnove.
»Tukaj je treba spremeniti davčno zakonodajo, saj ne gre za dodatne dohodke, ampak za kritje konkretnih stroškov, ki so povezani z mobilnostjo osebe. Zavod je po ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na finančno ministrstvo že pred leti dal pobudo za spremembo davčne zakonodaje, vendar sprememb ni. Na področju mobilnosti v času izobraževanja olajšave so, prav tako na področju nacionalne aktivne politike zaposlovanja, na področju mobilnosti za osebe na trgu dela pa jih ni. V Evropi smo morebiti edina država, ki ima take težave,« poudarja Valerija Okorn.
Po njenem mnenju bi morala biti obdavčitev podpore na področju zaposlovanja urejena podobno, kot je na področju mobilnostnih shem in programov na področju izobraževanja in usposabljanja.
Zavod opozarjal že v preteklosti
Zavod je finančno upravo v preteklosti že večkrat opozoril, da ni ustrezno, da je denar, ki ga prejmejo udeleženci usposabljanja, obdavčen. Dejstvo je namreč, da denar od zavoda prejmejo za kritje stroškov bivanja in prevoza. »Nerazumno je, da je obdavčen denar, ki ga bodo prejeli ljudje, ki so že tako brez prihodkov, denar pa je namenjen zgolj kritju stroškov bivanja in prevoza,« poudarja Okornova.
Na finančni upravi pojasnjujejo, da so po določilih zakona o dohodnini obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo. Glede na navedeno se povračila stroškov obravnavajo kot drugi dohodki. »Razlaga Fursa je preozka, saj ne gre za prihodek, pač pa v resnici za kritje stroškov. Pri navedenem projektu so davčni stroški že vračunani v projekt, problem pa bo nastal pri drugih projektih s podobno vsebino,« je jasna Valerija Okorn. To je tudi ovira pri prijavljanju na razpise evropske komisije.
Na finančnem ministrstvu (FM) so s pojasnili, zakaj bodo podobno kot vse prihodke obdavčili tudi denar, ki ga bodo brezposelni dobili za kritje stroškov, suhoparni. »Prejemniki dodatka za aktivnost in nadomestila stroškov so lahko brezposelne osebe, iskalci zaposlitve in drugi iskalci zaposlitve. Pojem iskalca zaposlitve lahko zajema tudi osebo, ki je še v delovnem razmerju. Te osebe prejemajo torej dohodke in povračila stroškov, če se vključijo v programe usposabljanja in izpopolnjevanja. Zakon o dohodnini za te dohodke ne določa oprostitve plačila dohodnine.« Ministrstvo se, kot trdijo, »zavzema za široko davčno osnovo s čim manj oprostitvami, ker je na ta način porazdelitev davčnega bremena manj administrativno obremenjujoča in tudi pravičnejša. Pri različnih predlogih glede novih spodbud, olajšav, oprostitev, ki so lahko vsa usmerjena k istemu cilju, se moramo vprašati o učinkovitosti že veljavnih oprostitev, olajšav in drugih spodbud na tem področju. Treba se je namreč zavedati, da sistem s čim več olajšavami in drugimi spodbudami povečuje na eni strani kompliciranost davčnega sistema, na drugi strani pa se z uvajanjem dodatnih olajšav ruši enakomerna in pravična porazdelitev davčnega bremena, tako glede posameznih oblik davka, kot tudi glede na to, kdo nosi breme.«
