Pogled na supervizor kaže, da je Zavod mladi podjetnik v desetih letih delovanja za dejavnost promocije in podpore podjetništva od države pridobil 12.500,01 evra. Ostali prihodki od države, ki so razvidni v supervizorju, so tržne narave. Naš poslovni načrt je na začetku predvideval, da bomo tretjino prihodkov ustvarili v sodelovanju z državo za financiranje razvoja podjetništva. Očitno nismo dobri v lobiranju, naši načrti se niso uresničili. V začetnih letih smo tako večino sredstev pridobili od sponzorjev, prve tri ali štiri leta delovanja smo delali brezplačno, vse je bilo na prostovoljni bazi.
Dejstvo je, da so razmere na trgu, kjer konkuriramo državnemu podpornemu okolju, precej zahtevne. Težko je postaviti plačljivi produkt, če je na drugi strani pri tistih, ki dobivajo sredstva države, vse brezplačno. Prepričan sem, da bi bilo slovensko podjetniško okolje razvitejše, če bi bilo na njem več zasebnih iniciativ, kot je na primer naša, ali kot je bil Hekovnik.
S čim ste po vašem mnenju pridobivali vse večji ugled in zaupanje mladih (prihodnjih) podjetnikov in poslovnih partnerjev na drugi strani, kar vam je omogočalo tudi rast in širjenje projektov?Predvsem s kredibilnimi in kakovostnimi informacijami. V desetih letih se je nabralo več kot 10.000 vsebin v obliki novic, reportaž, strokovnih člankov. Tematike smo zelo skrbno izbirali, pišejo jih strokovnjaki in prepletajo s praktičnimi nasveti in poudarki. Zelo pogosto upoštevamo predloge naših bralcev. Veliko energije vlagamo v aktualizacijo vsebin. Podjetništvo se hitro spreminja, še hitreje se spreminja slovenska zakonodaja, zato ima naša uredniška ekipa s tem veliko dela. Na vse naše storitve ponujamo garancijo zadovoljstva; mislim, da smo denar v desetih letih delovanja vrnili le petim ljudem. Izredno pazimo, da nikoli ne prodajamo več, kot lahko ponudimo, kar je ključ za sodelovanje na dolgi rok.
Pri svojem delu ste morda celo bolj osredotočeni na lokalne podjetnike, ki niti nimajo globalnih apetitov. Zakaj menite, da je lokalno podjetništvo pomembno in kako dopolnjuje »globalno« podjetništvo?Dejstvo je, da je Slovenija zelo majhen trg. Če bi se z našimi storitvami osredotočili le na podjetja, ki že od ustanovitve dalje ciljajo na globalni trg, torej zagonska podjetja, bi bilo naše preživetje na trgu precej oteženo. Teh podjetij je v Sloveniji zelo malo, njihova stopnja preživetja je bistveno manjša kot pri navadnih mladih podjetjih. Poleg tega menimo, da se vsaka globalna zgodba lahko začne s testiranjem na majhnem trgu. Osnovna misija Zavoda mladi podjetnik je podpirati razvoj slovenskega podjetništva. Veliko zgodb, ki smo jih podrobneje spremljali, recimo Ličila.si in Mali junaki, je postalo mednarodnih, ker so izhajali iz lokalnih zgodb.
S kakšnimi ovirami se srečujejo podjetniki, ki pridejo k vam po nasvet?Birokracija je gotovo velika ovira, ki zavira razvoj celotnega gospodarstva, ne le mladih podjetij. Pri mladih podjetjih je to še posebej velik problem iz dveh vidikov. Prvi je, da je pri mladih podjetjih hitrost bistvenega pomena. Produkt je treba čim prej testirati in ga poslati na trg. Velikokrat to ni mogoče, saj je treba dobiti takšna ali drugačna dovoljenja. To ne samo da traja, ampak privede tudi do drugega problema: kar traja, stane. Mlada podjetja si težko privoščijo drage svetovalne ure in pomoč strokovnjakov. Hkrati birokracija tudi ubija voljo in spontanost.
Ste si ob desetletju delovanja zastavili kakšne nove cilje?Kakšnih revolucionarnih stvari ne bomo delali. Eno izmed področij, ki mu bomo namenili posebno pozornost, je konsolidacija vseh naših obstoječih storitev in večje povezovanje produktov. V to področje sodi tudi prenova portala mladipodjetnik.si, ki bo omogočila učinkovitejše izvajanje naših osnovnih dejavnosti.
