Nik Skerbiš obiskuje Gimnazijo Celje Center, zelo pa ga zanima fotografija, kar namerava še oplemenititi s študijem. Če mu bo uspelo dobiti štipendijo, bo šel kar v Bratislavo. Za to njegovo strast je bila kriva ženska. »Ja, res je. V sedmem razredu osnovne šole sem se fotografskemu krožku pridružil samo zato, ker ga je že obiskovala punca, ki mi je bila všeč,« prizna 18-letni Skerbiš.
»No, ona je po dveh tednih krožek zapustila, jaz sem pa ostal, ker mi je fotografija spremenila življenje.« V mladeniču so tudi profesionalci že zaznali potencial, saj svoje fotografije objavlja v različnih časopisih, fotografira pa tudi za agencije. »Pogosto slikam poroke, še posebno pa sem prepoznaven po nosečniških in porodnih fotografijah. Seveda pa tudi na gimnaziji vodim fotoklub.«
Kaj lahko varno drži napravo?
A z njim se nismo pogovarjali le o fotografiji. Lahko bi ga spraševali tudi o adrenalinskih športih, ki so ga pred srečanjem s fotografskim aparatom zelo zaposlovali, vendar je Nik še bolj zanimiv zaradi podjetniške ideje, ki jo razvija. »Vedno sem imel težave, kam varno odložiti telefon, kam tablico. Ko sem po trgovinah in spletu iskal primerne rešitve, sem ugotovil, da so vsa držala opremljena s kljukicami ali stikali, jaz pa sem želel nekaj preprostega. Nekaj, kar bi aparat prijelo, ko bi ga potreboval, pa izpustilo. In to je to,« razloži.
Prototipa nam še ni mogel pokazati: »Na končne skice s 3D-tiskalnika in model držala še čakam, mehanizem pa je že dodelan,« pojasni. »Enostaven bo. Ohišje bo v velikosti naprave, notri pa bodo vzmeti, ki bodo napravo prijele, ko bo treba. Spodaj bo še vakuumski prisesek, ki bo omogočal pritrditev držala na mizo, steno, armaturno ploščo v avtu, ali na katero koli drugo gladko površino. Ko bo uporabnik napravo želel odstraniti z držala, bo preprosto narahlo pritisnil nanjo, vzmeti se bodo odprle in telefon denimo, bo prost.«
Prvi dogovor za prodajo
Podjetni Skerbiš je v svojem poslovnem načrtu za potencialne kupce držala označil mlade, mentor pa mu je svetoval, naj zanimanje preveri v avtomobilskih hišah in pri voznikih. »Močno jih je zanimalo. Z enim od njih imam že dogovorjen posel. Naročil je večje število. Držala bo potreboval za poslovna darila,« se pohvali.
Poudari, da vsega tega ne bi bilo, če se ne bi vključil v podjetniški krožek. »Ogromno sem se naučil. Brez pomoči mentorjev si ne bi znal predstavljati, kako se bo to prodajalo, kako pristopiti do kupcev, predstaviti svoj izdelek. Mentor mi je dal naključno telefonsko številko, moral sem poklicati in osebo na drugi strani prepričati o nakupu. Bil sem uspešen. Prodal sem držalo. Gospod je naslednji dan poklical mentorja in vprašal, kdaj bo narejeno,« pove zelo komunikativen mladenič, ki pravi, da je bil precej zadržan in vase zaprt otrok.
Dobrodošle izkušnje očeta in dedka
Pomoč za izdelavo mehanizma je Nik našel kar v domači delavnici. »Zdaj se že sliši preprosto, a v resnici je bil postopek, da smo prišli do rešitve, kar zapleten. Očetu in dedku, ki sta oba strojna tehnika, se moram zahvaliti, da sta mi pomagala razviti prototip. Na žalost se je izkazal za kar precejšen proizvodni strošek. Zlasti ohišje je vplivalo na to. Zdaj zbiram različne ponudbe. Ne vem še, ali se bo bolj splačalo uporabiti 3D-tiskalnik ali plastiko vlivati. Vem, da prodajna cena takšnega držala ne sme presegati 15, 20 evrov, za dražjega ne bo zanimanja. Zelo moram paziti na stroške izdelave, če želim kaj zaslužiti. Po drugi strani pa vem tudi to, da bodo ljudje raje plačali dvajset evrov za nekaj, kar jim bo telefon zadržalo, kot pa dvesto za zamenjavo stekla, ali še več za nakup novega,« pristavi.
Seveda bo treba držala prilagoditi različnim napravam, kar Nik že načrtuje: »Ugotovil sem, da bi eno samo držalo lahko ustrezalo vsaj štirim, petim različnim modelom telefonov, a kljub vsemu bo treba narediti več različic. Držala bomo izdelovali tudi po naročilu, saj si bo kupec lahko sam izbral barvo, nanje pa bo mogoče tudi natisniti logotip podjetja ali kakšno drugo sporočilo.«
Sto primerkov ima mladi Celjan že prodanih, računa, da jih bo lahko dobavil v mesecu dni. »Zdaj največ svojega časa posvečam izdelavi spletne strani, saj bi morala prodaja na njej steči že konec junija,« na koncu pove podjetni Nik Skerbiš, ki že zdaj ve, da bo v življenju sam svoj šef, da bo v prihodnosti imel lastno podjetje.
