Ob novem vhodu v Arboretum v Volčjem Potoku so prejšnji teden odprli razstavo Orjaki morskih globin, ki jo sestavlja več kot deset kitov v naravni velikosti. Najdaljši med njimi merijo skoraj 25 metrov, otrokom pa pogled in dih zastajata že ob pogledu na manjše kite mladiče, ki so še vedno pravi orjaki. Razstava bo odprta do konca novembra.
»S kiti se ne srečujemo vsak dan in čeprav živijo blizu nas, o njih ne vemo veliko. Ob besedi kiti si marsikdo predstavlja velike in počasne živali, ki živijo v morju, se oglašajo z nenavadnimi zvoki in prehranjujejo s planktonom. Toda sorodstvo kitov je številčno in nadvse raznovrstno,« pojasnjujejo v Arboretumu in pojasnijo, da red kitov (Cetacea) tvori okoli 88 vrst. Mednje spadajo tudi delfini in pliskavke.
Kiti iz Sredozemlja
Zaradi svojevrstne predstavitve velikanov morskih globin v angleškem delu parka je razstava kitov, kakršne pri nas še nismo videli, doživetje za vso družino, so prepričani v Arboretumu, kjer bodo razstavo sproti dopolnjevali tudi z različnimi tematsko obarvanimi dogodki za različne obiskovalce. Kot pravijo, so bile doslej take postavitve videne le na Islandiji, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Na razstavi v Arboretumu so predstavili predvsem tiste kite, ki živijo v Sredozemlju in zaidejo tudi v Jadransko morje. Tako so na ogled brazdasti in grbasti kit, velika pliskavka, navadni progasti delfin, navadni delfin, okrogloglavi ali rissov delfin, mrka pliskavka in mala orka, na ogled pa so tudi srce in možgani ter repne plavuti kitov, prav tako v naravni velikosti, ter kit glavač, ki je osrednji lik slavnega romana Moby Dick.
Na razstavi je tudi sinji kit (Balaenoptera musculus), ki je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu. Potuje s hitrostjo 10 do 12 vozlov in se le redko zadržuje v jatah. Naseljuje polarna morja, redko zaide tudi v tropske oceane, v toplejše vode pa odplava le v obdobju parjenja. Hrani se skoraj izključno z drobnimi rakci, ki jim rečemo tudi kril, ki jih preceja iz vode z vosmi. Poje lahko tudi do dve toni hrane na dan.
Kiti so izdelani v Arboretumu
Razstava je lahko razsežna predvsem zato, ker so jo v celoti izdelali v Arboretumu, kjer so se del lotili že na začetku leta. »Zapleten je bil tudi tehnični vidik postavitve, še posebno zato, ker s podobnimi podvigi pri nas še nimamo izkušenj. Kiti so namreč tako veliki, da jih je bilo treba z delovišča prenesti na razstavni prostor s helikopterjem, so povedali v parku. Modele kitov so načrtovali in izdelali v ekipi pod vodstvom kiparja Edina Eda Šćuka, v kateri so sodelovali še Janez Celestina, Janko Zver, Mitja Lanišek, Miroslav Stojančić in Nadja Osojnik, pri pripravi razstave pa sta sodelovala tudi Prirodoslovni muzej Slovenije in Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce.
