Še na začetku prejšnjega stoletja so zelo cenili belo polt, zagoreli so bili zgolj ljudje, ki so opravljali kmečka dela oziroma se niso mogli izogniti soncu. Zagorela polt naj bi kasneje postala statusni simbol, imeli naj bi jo ljudje, ki si lahko privoščijo počitnice ob morju, prosti čas. A kot razmišlja Aleksandra Dugonik, dr. med., specialistka dermatovenerologije, bi se marsikdo prenehal sončiti, če bi poznal dejstvo, da 90 odstotkov znakov staranja kože, proti kateremu se že v srednjih letih borimo na vse mogoče načine, nastane prav zaradi vpliva UV-žarkov. »Nič koliko ljudi si že v srednji starosti, ko se na koži pojavijo trajni znaki fotostaranja, torej pigmentni madeži, keratoze, globoke gube, ohlapnost kože, želi nazaj zdravo, belo polt,« je dejala Dugonikova, tudi predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov.

Zavajajoč izraz »izdelki za sončenje«

Žal je v Sloveniji še vedno veliko ljudi, ki ne zaščitijo svoje kože dovolj oziroma so prepričani, da je to nujno le na dopustu, nekje ob morju ali na bazenu. »Izdelki, ki so namenjeni zaščiti pred soncem, zaščitijo dele kože, ki je ne moremo zaščititi z oblačili, pokrivali, in imajo omejeno časovno obdobje,« je pojasnila sogovornica. »Gre za kozmetične izdelke, ki so sestavljeni iz osnovne nevtralne podlage (gel, losjon, krema, mazilo) in zaščitnih filtrov, torej snovi, ki zadržujejo prodor UV-žarkov iz okolja.«

To so lahko mineralni delci (cink, titan), ki odbijajo svetlobo kot majhna stekelca, zato UV-žarki ne prodirajo v kožo, ali kemične substance, ki imajo sposobnost absorbirati UV-žarke, jim odvzeti moč oziroma prodornost v globlje plasti kože, kjer so zarodne celice. »UV-žarki v teh okvarijo dedni zapis, zato se celice okvarijo oziroma v najslabšem primeru transformirajo v rakaste,« je povedala Dugonikova in dodala, da izdelki, namenjeni zaščiti pred soncem, ponujajo glede na vsebnost mineralnih delcev ali kemičnih filtrov oziroma njihovih kombinacij različno jakost (stopnjo) zaščite, ki jo na izdelku vidimo zapisano kot SPF (sun protecion faktor). »Ta vrednost (navadno od 2 do 50) označuje stopnjo zaščite pred UVB-žarki, ki zaradi svoje velike energije lahko že po nekaj minutah sprožijo nastanek opeklin.«

Ljudje imamo različne barve polti, načeloma spadamo Slovenci med svetlejše fototipe (fototip 2 po Fitzpatricku), kar pomeni, da se lahko opekline razvijejo že po 5 do 10 minutah izpostavljanja soncu brez zaščite. »Ljudje zagotovo ne nanašajo izdelkov za zaščito v optimalni količini, zato nikoli ni dosežena zaščita, zapisana na embalaži izdelka. Prav zato dermatologi zagovarjamo uporabo višjih stopenj zaščite in pogoste nanose, vendar le na dele, ki jih ne moremo zaščititi drugače,« je pojasnila sogovornica. »Ko razumemo, kaj je v fiziološkem smislu porjavitev – ko barvilo kože melanin predstavlja ščit pred vdorom UV-žarkov v kožo, je preprosto skleniti, da zdrave porjavitve kože ni.« Zato je tudi svetovala: »Če ne morete brez zagorele polti, si jo pridobite z izdelki za samoporjavitev. Gre za izdelke, ki vsebujejo dihidroaceton in ob stiku z aminokislinami v roženi plasti kože to obarvajo rjavo. Porjavitev bo še lepša, če postopek izvedemo v kozmetičnem salonu, kjer nam omenjeno substanco enakomerno (s pršenjem) nanesejo na kožo.«

Z aplikacijo na plažo

Nosljive pametne naprave postajajo vse bolj priljubljene, tudi tiste, namenjene skrbi za zdravje. Mnogim se pridružuje prav poseben UV-obliž, s katerim lahko spremljamo svojo izpostavljenost žarkom UV. Inovacijo My UV patch je pred kratkim predstavila dermokozmetična blagovna znamka La Roche-Posay. UV-obliž ima obliko prozorne nalepke, ki je raztegljiva in jo lahko prilepimo na katero koli območje kože. Njegova površina je približno en kvadratni centimeter, debelina pa 50 mikrometrov – kar je polovica povprečne debeline lasu. V obližu so fotoobčutljiva barvila, ki se prilagodijo osnovnemu tenu kože in spremenijo barvo, kadar so izpostavljena žarkom UV. Na tak način opozarjajo na različne stopnje izpostavljenosti soncu. UV-obliž deluje skupaj z mobilno aplikacijo, ki analizira fotoobčutljive kvadratke barvila in določi stopnjo izpostavljenosti žarkom UV. Aplikacija nato uporabnika obvešča o stopnji izpostavljenosti in mu svetuje, kako se lahko zaščiti pred soncem.