Trump je ponovil, da se po Comeyjevem pričanju počuti povsem opranega vsake krivde. Na vprašanje, ali je Comey lagal, pa Trump ni odgovoril. Opozoril je, da je po Comeyjevem pričanju jasno, da ni oviral pravice in da ni bilo sodelovanja z Rusi pred volitvami, kar seveda ni res, ker se preiskava nadaljuje, o oviranju preiskave z odpustitvijo Comeyja pa bo odločal posebni tožilec Robert Mueller.
Zagotovil je, da je pripravljen pričati pod prisego glede pogovorov s Comeyjem, ni pa si upal povedati, ali obstajajo posnetki njunih zasebnih pogovorov. Trump je Comeyju z njimi grozil po objavah vsebine pogovorov v medijih, Comey pa je na na zaslišanju izjavil: »Gospod božji upam, da posnetki res obstajajo.« Comeyja torej posnetkov ni strah, Trump pa zdaj govori, da bo o tem govoril v prihodnje.
Na prvo bojno črto poslal odvetnika
Trump je obrambo pred Comeyjevimi navedbami sprva prepustil svojemu odvetniku Marcu Kasowitzu. Ta se je najprej osredotočil na Comeyjevo posredovanje informacij o pogovorih s predstavnikom medijem in ga obtožil izdaje predsednikovega zaupanja. Poudaril je, da je Comey na senatnem zaslišanju sam priznal, da je informacije o zasebnih pogovorih s Trumpom predal prijatelju s prošnjo, naj jih posreduje medijem, ker je želel, da se ustanovi urad posebnega tožilca. Kasowitz je najprej kot motiv navedel direktorjevo maščevanje zaradi odstavitve, a se je zatem hitro popravil, saj je Comey informacije posredoval naprej že veliko tednov prej.
Trumpov odvetnik, najet po imenovanju posebnega tožilca za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve in povezav sedanje administracije z Moskvo Roberta Muellerja, se je zapletal tudi pri neposrednem zanikanju vsebine Comeyjevih zapiskov, ki jih je ta delal takoj po pogovorih s Trumpom, ker je sumil, da bo predsednik o pogovorih lagal. Kasowitz je zanikal, da bi Trump od Comeyja zahteval lojalnost, v naslednjem stavku pa je zatrdil, da je povsem normalno, da predsednik od podrejenih zahteva lojalnost. Zanikal je tudi, da je Trump Comeyju povedal, naj pusti nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna pri miru. Trump naj bi povedal le, da je Flynn dober človek, s čimer se je Comey strinjal.
Kasowitz je poudaril, da je Trump od Comeyja večkrat slišal, da ni pod preiskavo in ni nikoli skušal ovirati preiskave. Vse to je povedal tudi Comey, kakor tudi to, da je Trump sam povedal, da bi bilo dobro vedeti, ali je kdo iz njegove kampanje sodeloval z Rusi. Trumpov odvetnik je v izjavi, po kateri ni odgovarjal na novinarska vprašanja, zatrdil, da so v ameriški vladi ljudje, ki aktivno spodkopavajo administracijo z nezakonitim posredovanjem zaupnih informacij v medije in da je Comey na zaslišanju priznal, da je eden od teh ljudi. »Odločitev o tem, ali bodo zaradi tega sprožili preiskavo, bomo prepustili pristojnim oblastem,« je dejal Kasowitz.
