Na seznamu, ki so ga objavili Savdska Arabija, Egipt, Združeni arabski emirati in Bahrajn, se je znašlo 59 posameznikov, med katerimi so tako Katarci kot Jordanci, Egipčani, Kuvajtčani, Bahrajnčani in Libijci, med 12 skupinami pa muslimanska bratovščina z duhovnim voditeljem Jusufom Al Karadavijem, ki živi v Dohi, in nekatere dobrodelne organizacije s katarsko finančno podporo. Omenjene države so ob novi potezi ponovile trditve o katarskih kršitvah skupnega dogovora o boju proti terorizmu in skrajnim ideologijam ter izničenju virov njihovega financiranja. Katar vztraja pri retoričnem zavračanju obtožb, tamkajšnja vlada pa je svetu sporočila, da je njeno »stališče v boju proti terorizmu močnejše od številnih podpisnic skupne izjave«, kar je »dejstvo, ki so ga avtorice prikladno spregledale«. Vztraja tudi, da svoje zunanje politike ne bo spreminjala, da bi rešila spor s sosedami.
Medtem je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej na pogrebu žrtev sredinega terorističnega napada poudaril, da »tovrstna dejanja ne bodo imela drugega rezultata kot krepitev sovraštva do ameriške vlade in njenih agentov v regiji, kakršna je Savdska Arabija. Savdsko Arabijo je ostro kritiziral tudi predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani in jo označil za »plemensko državo, ki je zelo daleč od tega, da bi bila demokracija«.
Iransko obveščevalno ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razkrilo, da so po smrtonosnem napadu aretirali več deset domnevnih agentov IS, ki je prevzela odgovornost za napad. 41 osumljencev so aretirali v Teheranu, severozahodni provinci Kermanšah in Kurdistanu ter provinci Zahodni Azerbajdžan blizu meje z Irakom in Turčijo. Ministrstvo je sporočilo še, da so zasegli dokumente in opremo za izvrševanje terorističnih operacij. Iranska elitna Revolucionarna garda krivi vpletenosti v napad Savdsko Arabijo, a minister za obveščevalne dejavnosti Mahmud Alavi svari, da tega še za zdaj ni mogoče trditi. de, agencije
