V kranjski mestni knjižnici in njeni okolici je te dni živahno. Na to, da praznuje 70. obletnico delovanja, opozarjajo tako napis ob vhodu vanjo kot številne prireditve. A tudi sicer ta knjižnica ni prostor tišine. Kar 1600 ljudi jo obišče povprečno vsak dan, pravi direktorica Breda Karun. Ne le zato, da bi si izposodili knjige. »Imamo zelo bogato zbirko gradiva o našem geografskem območju, ki se bolj uporablja v študijske namene. Šolarji, študentje in drugi si z gradivom v Gorenjski sobi, kot ji pravimo, pomagajo pri nalogah, povezanih s kulturno dediščino.« Posebnost je tudi omara Prešerniana. »Veliko let knjižnica zbira gradivo, ki se nanaša na Franceta Prešerna. Sem ne sodijo samo vse izdaje njegove poezije, pač pa tudi študije o njegovem delu in vse drugo, kar je povezano s Prešernom,« dodaja.
Ko jih obišče Pižama, knjižnica poka po šivih
Po opažanju Karunove se bralne navade Kranjčanov ne razlikujejo bistveno od tistih, ki jih gojijo ljudje iz drugih delov države. »Slovenija je majhna, zato ni velikih razlik.« Je pa priljubljenost knjig oziroma avtorjev odvisna tudi od spremljajočih dogodkov v knjižnici. »Ko nas obišče kak avtor na literarnem večeru ali drugem dogodku, zanimanje zanj in za njegovo literaturo močno naraste,« dodaja direktorica.
Med najbolj priljubljenimi avtorji ta hip je prav Kranjčan Boštjan Gorenc - Pižama. »Čeprav ne živi več v Kranju, je ikona mesta. Kadar ga povabimo v knjižnico, ta poka po šivih,« opisuje Karunova. V kranjsko knjižnico pa se rad vrača tudi avtor sam, saj ima nanjo lepe spomine. »Knjižnica je mojo družino rešila pred bankrotom, saj mi je na takratnem pionirskem oddelku omogočala izposojo gore knjig, za katere bi sicer ves čas prosil starše, naj jih kupijo,« se spominja Boštjan Gorenc - Pižama. Tudi pozneje se je med prevajanjem Igre prestolov kar precej časa mudil v čitalnici, saj Pleteršnikovega slovarja še ni bilo v digitalni obliki. V zadnjem času pa je sodeloval tudi pri akcijah za spodbujanje branja pri mladih.
S spodbujanjem branja v vseh starostnih skupinah in krepitvijo bralne pismenosti se bo knjižnica prvenstveno ukvarjala tudi v naslednjih desetletjih, poudarja Karunova. »Ljudje, ki ne znajo brati ali ne razumejo ustrezno besedila, s katerim se soočajo, imajo zaradi tega hude težave na vseh življenjskih področjih. Tudi vsebine na spletu jim ne pomagajo, če jih ne razumejo.« Sicer pa bo, napoveduje, celotna knjižnica postala neke vrste storitev oziroma prostor, kjer bodo lahko ljudje gojili svoja raznolika zanimanja, tudi če ta na prvi pogled nimajo veliko opraviti s knjigami.
Jeseni še zdravstveni kotiček
»Ljudje potrebujejo prostor za druženje. Potreba po socialnih stikih je pri posameznikih ogromna, pogosto pa ni pravega prostora, kjer bi jo zadovoljevali. Takšen prostor bo po mojem mnenju v prihodnje postala knjižnica,« drzno napoveduje stanje, ko bo kranjska knjižnica praznovala stoto obletnico.
V tej smeri pa se kranjska knjižnica razvija že zdaj. »Zelo smo pozorni na potrebe ljudi in se skušamo nanje ustrezno odzvati,« pravi Karunova. »Opazili smo, da prireditve, povezane z zdravjem, pri nas obišče ogromno ljudi, zato bo jeseni pri nas zaživel Zdravstveni kotiček.« Obiskovalci bodo na enem mestu dobili vse informacije o zdravju, podkrepljene z literaturo, v kotičku pa bodo gostovali tudi študenti medicine in na primer merili krvni tlak, svetovali… »Marsikatera organizacija prireja predavanja, mi pa obiskovalcem o vsaki temi lahko ponudimo še bogato zbirko knjig, revij, časopisov, elektronskih in drugih gradiv,« prednost knjižnice izpostavlja direktorica.
