Njihov največji društveni projekt, ki ga finančno močno podpirajo davkoplačevalci, »muhe enodnevnice«, kot je bila Očistimo Slovenijo v enem dnevu, žal ni imel večjih učinkov na spremembo zavesti ljudi. Ponavljajoča se in vse številnejša divja odlagališča, ki so jih vrsto let pred akcijo čistili, in jih tudi zdaj, predvsem različna društva in občani, bodo nastajala tako dolgo, dokler onesnaževanje okolja ne bo kaznivo dejanje.
Temu je treba narediti konec, še zlasti ker nas že EU opozarja na dvom o verodostojnosti uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov. S prevažanjem odpadkov po Sloveniji in na Dunaj se zelo obremenjuje okolje, to bi morali vedeti »ekologi« v Planu B, prav tako bi se morali zavedati resnosti slabljenja gospodarstva zaradi interesnih odločitev. ZEG zahteva upoštevanje načela bližine in večje vključevanje strokovnjakov v odločitve o ravnanju z odpadki. Ne želimo, da se politika ravnanja z odpadki kroji mimo strokovnjakov, ki so v tujini cenjeni, doma pa o prihodnosti uporabe odpadkov kot virov odločajo NVO brez strokovnega in tehničnega znanja. Zavzemanje za zeleno krožno gospodarstvo potrebuje konkretizacijo v gospodarske dejavnosti, prav tako filozofija zero waste, ki se ne more izvajati zgolj s prepovedmi in verbalnimi obljubami. Imamo znanje, strokovnjake, potrebo po zelenih delovnih mestih in odpadke – torej vire. Imamo pa očitno druge interese, ki ne dopuščajo, da bi odpadki v resnici postali viri in surovine.
V ZEG ne podpiramo »sežiganja« odpadkov, ampak termično izrabo surovin – torej energentov (RDF), ki so narejeni v RCERO Snaga Ljubljana (investicija 155 milijonov evrov). Dejstvo je, da se mora nekdo vprašati, koliko bodo občani še lahko plačevali, če se bo takšno zgrešeno »svetovanje« še nadaljevalo. To, da ekologi nimajo nič s tem projektom, je velika laž, saj so njihove aktivnosti spremenile načrtovan projekt – sistem, da obstoječi energetski objekti uporabijo ta del surovin. Zato ZEG opozarja, da ni gospodarno niti etično, da se to dopušča. Seveda se vpraša tudi, kje so strokovnjaki s tega področja, tudi resornega ministrstva, da povedo pravilno usmeritev. Prav tako ZEG podpira prednostni red ravnanja z odpadki, kjer je primarna usmeritev preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba – v izogib odpadkom. Tukaj vidimo zero waste, ne pa pri odločanju o tem, ali termična izraba ali odlaganje.
In tukaj se ves čas Erika Oblak zelo moti, saj pod krinko zero waste podpira odlaganje in temu ZEG nasprotuje. Sicer pa imamo dovolj znanja in tehnologov, da bi se lahko kdo drug ukvarjal s tem področjem kot društvo Ekologi, saj gre vendarle tudi za gospodarsko in strokovno dejavnost (ne le okoljsko), ki ji bo treba posvetiti več pozornosti tudi zaradi zaveze krožnemu gospodarstvu, kjer odlaganje res nima mesta.
Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG)