Ko je Milivoje Novaković na Brdu pri Kranju vzel v roke mikrofon, je bilo očitno, da ima pomembno sporočilo nogometni javnosti, saj se oglaša zelo redko. »Prišel je trenutek, da končam kariero profesionalnega nogometaša. Moja zadnja tekma bo reprezentančna proti Malti. Velika čast mi je bilo igranje za reprezentanco. Ponosen sem, da sem bil del številnih lepih zgodb. Zdaj me čaka nov korak v življenju,« je z očitnim cmokom v grlu povedal 38-letni Milivoje Novaković. Jutri bo v Stožicah sklenil 11 let dolgo reprezentančno kariero, ki je bila z izgonom v čudnih okoliščinah zaradi gluhih telefonov prekinjena za leto dni, ko je bil selektor Slaviša Stojanović. Novakovićevih 31 golov na 79 tekmah ima posebno težo. V reprezentanci je debitiral šele pri 26 letih in že na prvi tekmi dosegel hat-trick proti Trinidadu in Tobagu. »Vseh golov se niti ne spomnim. V najlepšem spominu so mi ostali prvi trije proti Trinidadu in Tobagu,« je poudaril Novaković, ki je za Zlatkom Zahovićem (35 golov) drugi strelec v zgodovini slovenske reprezentance.
Odločitev o koncu kariere je bila šok za reprezentančno garderobo. »Za vso garderobo je bilo zelo težko. Ker sva osebna prijatelja, sem ga prepričeval, naj nadaljuje kariero. Zame je velika čast, da sem igral s takšnim nogometašem in sem prijatelj takšne osebnosti, kot je Milivoje,« je poudaril Bojan Jokić. Naveza rojenih zmagovalcev, Novakovića in kapetana Roberta Korena, s katerim sta bila velika osebna prijatelja, je bila zmagovita kombinacija za pot na svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki. Koren je komuniciral z javnostjo, Novagol je bil nesporni vodja in največja avtoriteta reprezentančne slačilnice.
O nadaljevanju kariere ga je prepričeval tudi Maribor, ki mu je predlagal, da bi odigral le še tekme v kvalifikacijah za ligo prvakov in končal kariero. »Čas je za mlajše, čeprav je na žalost tako, da so starejši igralci zelo pomembni za uspeh v slovenski ligi. Ne vem, kako bi šlo ekipi Maribora brez starejših. Zdaj bo treba mlade usmeriti na pravo pot,« razmišlja rojeni Ljubljančan. Je še eden zadnjih predstavnikov stare nogometne šole, ki so se marsikatere veščine in trikov naučili na ulici. Njegova taktična izobrazba, kako se gibati po igrišču, in nogometna inteligenca, morata biti vsem mladim za vzor.
Nogometna pot Novakovića ni bila običajna. Ko je sklenil mladinski staž pri Olimpiji, zanj ni bilo prostora v članskem moštvu, ker je imel uradno presuhe noge, dejansko pa starši niso imeli tedanjih nemških mark za podkupovanje tistih, ki so odločali o tem, kdo lahko gre v člansko ekipo. Člansko kariero je začel v peti avstrijski ligi in se postoma prebil navzgor, vrhunec klubske kariere pa je bilo šest let v Nemčiji v Kölnu, kjer je na 166 tekmah dosegel 74 zadetkov. Bil je eden najbolj cenjenih napadalcev v prvi in drugi nemški bundesligi, njegova specialiteta pa je bilo doseganje dveh golov na eni tekmi, zato je bil ljubljenec navijačev. »Vrhunec klubske kariere je bilo igranje v Nemčiji. To je enostavno treba doživeti. Tistemu, ki nikoli ni igral v bundesligi, mu tega enostavno ne moreš razložiti,« je pripovedoval Novaković.
V Kölnu je zaradi velike želje, da bi bila slovenska reprezentanca uspešna, na kocko postavil celo klubsko kariero. Sprl se je z vodstvom kluba, ker je vse podredil uvrstitvi Slovenije na svetovno prvenstvo, in si nato skupaj s klubskim soigralcem Mišem Brečkom podaljšal zabavo v domovini po izločitvi velike Rusije. Japonska mu je z načinom življenja, prehrane in kulturo podaljšala kariero. Sklenil jo je v Mariboru z naslovom prvaka, ker je Ranko Stojić naredil vse, da bi ga očrnil in odgnal čim dlje od Olimpije.
