Velika zadolženost podjetij in prebivalstva v EU na začetku finančne in gospodarske krize, kot posledica gospodarskega pregrevanja in pretirane vloge zadolževanja za spodbujanje rasti, je zaradi kriznega padca potrošnje in investicij povzročila tudi zgodovinsko veliko poslabšanje kvalitete bančnih kreditov. Veliko držav je želelo z dodatno kapitalizacijo bank ta proces upočasniti in so zato same zašle v dolžniško krizo. Poleg napačnega makroekonomskega odgovora s fiskalnim stiskanjem, ki je dodatno poslabšalo sposobnost predvsem podjetij za vračanje dospelih bančnih obveznosti, je evropska komisija predlagala tudi reformo bančnega sistema. Uvedla je enoten bančni nadzor, enotna pravila za reševanje bank v težavah in prilagodila pravila državne pomoči za banke. Ideja o krepitvi bančnega sistema, ki jo je realizirala evropska bančna direktiva, je bila ustrezen odgovor na dejanske probleme, a njena izvedba v praksi je pokazala več pomanjkljivosti kot dobrih rezultatov.
Ideja tega koncepta je temeljila na treh točkah. Če bančni sistem za posamezne države postane prevelik za učinkovit nadzor in za državno pomoč pri sanaciji bank v t...
