Uau, če to predstavite tako, si zaželim, da ne bi sprejel vloge. Morda sem nanj gledal z drugačnega zornega kota. Je moški, ki si želi poskrbeti za to, da bi svet postal boljši, in se zaveda, da so za to potrebne žrtve, ter moški, ki želi resetirati moralni kompas in se vrniti k tradicionalnim vrednotam, zato mislim, da je v svojem jedru zelo senzibilen in pozitiven. Misli, da bo s svojimi dejanji pripomogel k boljšemu svetu, vendar pa je problem, da je poganjalec vsega fundamentalistični patriarh oziroma teokracija. Najbolj sem verjetno užival v kompleksnosti vloge, ker to, kar počne, seveda je zlo, ampak tega ne morem igrati tako, temveč iz popolnoma drugačne perspektive. Zlo se kaže v posledicah njegovih dejanj. Sicer pa da, gre za temačne, skrb zbujajoče stvari, ki morajo biti del pogovorov v naši družbi.
Kako bi opisali svoj lik?Če govorim o politični plati, bi rekel, da je človek, ki hoče delati dobro, ki se hoče vrniti k tradicionalnim vrednotam in povečati rodnost, vendar pa je sila, ki ga vodi, patriarhat in teokracija in od tod prihaja zmeda. Na osebni ravni pa bi ga opisal kot človeka, ki je izgubil čustveno in fizično povezanost s svojo ženo, ker v Gileadu seks ni dovoljen, razen če ni namenjen razmnoževanju. To povezanost potem najde v dekli Offred, za katero hoče poskrbeti, a si ne more pomagati, da ne bi obenem izkoriščal svojega položaja. Tu lahko vidimo korozivne učinke moči in nepovezanost, ki jo prinese patriarhat. Seveda gre za močno politično sporočilo, se pa vsak gledalec lahko odloči po svoje. Zame je najmočnejše sporočilo preživetje. Gre za politično dramo, ampak po drugi strani je v seriji mogoče najti tudi humor, tako da se je dobro zavedati tudi tega.
Roman je bil napisan v 80. letih prejšnjega stoletja. Kaj vse ga dela relevantnega danes?Po mojem mnenju je roman danes relevanten enako, kot je bil v 80. letih. Če pogledamo zunaj Severne Amerike, vidimo diktatorske režime, patriarhate, avtoritarne oblasti, v zgodovini tudi teokracijo, in mislim, da ni bilo leta, v katerem ta roman ne bi bil aktualen. Je pa danes v še ostrejšem fokusu zaradi aktualnega svetovnega dogajanja in je postal bolj zadušljiv za gledanje, ker vidimo, kako netrdne so lahko demokracije v boju proti skrajnim desničarskim gibanjem. To lahko vidimo tudi v Trumpovi administraciji, ko mnogo žensk čuti, da je ogrožena avtonomija njihovih teles in da jim je bil vzet njihov glas. Prihajamo v čas, ko je ogrožen družbeni ekosistem.
Kaj ste si mislili, ko ste videli, da so ženske v Teksasu proti zakonu, ki bi prepovedal splav, protestirale v oblačilih dekel iz Dekline zgodbe?To je bila zelo močna podoba. Ženske v deklinih oblačilih so bile izjemna metafora, ki pove veliko in jasno kaže na to, da je Severna Amerika razdeljena na dva pola. Ko vidiš, da protestira vedno več žensk, in to ne samo v Ameriki, ampak po vsem svetu, to nekaj pove. Mislim, da vsi veliko izgubljajo, pa naj gre za feministični ali politični aspekt. Želim si, da bi bila zgodba Atwoodove bolj fiktivna, kot je, a je na žalost bližje resničnemu dogajanju kot kadarkoli prej.
Ko se pogovarjam z ljudmi, dobim občutek, da serijo težje gledajo moški kot ženske? Zakaj, menite?Mojim prijateljem, ki gledajo Deklino zgodbo, je serija všeč. Zgodba v seriji je tako kot v knjigi predstavljena skozi žensko, ki se bori za preživetje, in morda se veliko moških ne zaveda privilegijev, ki jih imamo, in se nikoli ne sprašuje o njih in tem, kaj vse nam pripada, serija pa jih spodbudi k razmisleku o tem in pogovorom o neenakosti ne samo, ko gre za Gilead, ampak za naše družbe po svetu.
Ste, preden so vam ponudili vlogo, prebrali katerega od romanov Atwoodove?Žal ne. Ko sem potem prebral Deklino zgodbo, sem spoznal, da gre za neverjetno vznemirljiv teritorij. Gre za pomemben prispevek k literaturi pa tudi k feminističnim tematikam na televiziji.
Kaj pa menite o debatah, ki so se v zadnjih letih vnele o neenakopravnosti žensk v filmski industriji?Če pogledate številke v industriji, kjer je 90 odstotkov režiserjev moških, vidite, da so moški in ženske še vedno neenakopravni in da gre za veliko neravnovesje, zato se moramo pogovarjati o neenakosti, prav tako pa je pomembno feministično gibanje, saj opozarja na neenakost, ki jo vidimo po svetu in tudi v našem poslu. Sam sem večinoma, v 90 odstotkih, delal z režiserkami, a je režiserke, ki snemajo velike produkcije, težko najti. Vedno se vračamo h koreninam, k temu, da za ženske v filmski industriji ni toliko priložnosti kot za moške.
Druga sezona serije je potrjena. Ali jo že snemate?Ne, mislim, da prav zdaj razmišljajo o tem, kaj bi se lahko zgodilo naprej. Predstavljam si, da ravno pišejo ideje na papir. Sledili bodo navdihu protagonistke zgodbe, ki jo tako čudovito portretira Elizabeth Moss, in morda odkrivali nekatere druge aspekte, ki niso razdelani v romanu. Morda bomo videli, kaj se dogaja v kolonijah, morda, kakšna je resnična politična agenda države Gilead in kako deluje vlada, morda bomo šli v podzemlje in si izmislili novo zgodbo. Ne vem, roman ponuja toliko možnosti, a nimam pojma, kam bodo šli.
