Hepatitis C je akutno ali kronično vnetje jeter, ki ga povzroča virus hepatitisa C. Skupaj s hepatitisom B sta glavni vzrok za jetrno cirozo in raka na jetrih ter glavni vzrok za presaditev jeter pri odraslih. Ker je s sodobnim zdravljenjem hepatitis C postal ozdravljiva bolezen, je Svetovna zdravstvena organizacija lani zastavila cilj, da se ta bolezen s pomočjo zdravljenja in preventivnih ukrepov globalno izbriše do leta 2030.
Spregledane in pozabljene okužbe
Veliko težav z obvladovanjem hepatitisa C Slovenija niti ni imela, ocenjuje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcije in vročinska stanja UKC Ljubljana, saj so težave sproti reševali, poleg tega so strokovnjaki že pred 20 leti dorekli strategijo obvladovanja te okužbe. Nujno pa je treba izboljšati prepoznavanje in zdravljenje te okužbe pri ljudeh, ki ne sodijo med skupine z višjim tveganjem za okužbo, saj je okužba pri njih pogosto spregledana. Pri mnogih se po več desetletjih kronične okužbe razvijejo jetrne in zunajjetrne bolezni.
»54-letni bolnik se je s hepatitisom C okužil že v prejšnjem stoletju, ker je po prometni nesreči prejel okuženo kri. Ker je bil krvodajalec, so mu že v prejšnjem stoletju odkrili okužbo, a ker ni bilo ustreznih zdravil, se je na okužbo pozabilo. 17 let po tem je začel akutno krvaveti iz prebavil zaradi dekompenzirane jetrne ciroze, ki je posledica okužbe. Zdravljenje je bilo neuspešno in pred našimi očmi se je razvil primarni rak na jetrih,« je Matičičeva ponazorila bistvo problema. Lani so imeli samo na ljubljanski Infekcijski kliniki šest bolnikov s primarnim karcinomom jeter, ki se okužbe niso zavedali ali pa je bila pozabljena. Zdravijo tudi nekaj bolnikov z dekompenzirano jetrno cirozo. Bolniki namreč trenutka, ko se okužijo, ne zaznajo; tudi nekaj nadaljnjih desetletij so lahko brez znakov okužbe in imajo lahko tudi normalne jetrne teste (ALT). Okužbo pogosto odkrijejo, ko bolnike testirajo ob zdravljenju drugih bolezni. Tako so na primer k infektologom v zadnjih mesecih napotili tudi nekaj bolnikov z odpovedjo ledvic, pri katerih so kronično okužbo s hepatitisom C, ki je pripeljala do bolezni ledvic, odkrili nefrologi.
Enostavno diagnosticiranje in zdravljenje
A je odkrivanje okužbe zelo enostavno: posamezniku je treba zgolj odvzeti kri na anti-HCV, ki pove, ali je bil kadar koli v življenju okužen s HCV. Ob pozitivnem rezultatu mora oseba opraviti potrditveni test, ki pove, ali je trenutno okužena ali ne. Okuženo osebo mora osebni zdravnik napotiti k infektologu, ki oceni stanje bolezni. To naredijo s preiskavo prehodne elastografije, ki je podobna ultrazvočni preiskavi. Predpišejo tudi zdravljenje. Deset let je bilo na voljo zdravljenje z interferonom in ribavirinom, ki je imelo številne stranske učinke, okužbo pa je pozdravilo pri 80 odstotkih bolnikov. Z najnovejšimi zdravili, ki so na trgu dve leti, se je učinkovitost zdravljenja povečala na 95 odstotkov.
Novo zdravljenje pa je izjemno drago, zato je stroka postavila nekatere omejitve in so prednostno z njim začeli zdraviti najtežje bolnike s cirozo.
Dejavniki tveganja za okužbo
Ocenjujejo, da je pri nas okuženih 0,3 odstotka prebivalcev, število na novo odkritih okuženih pa je po besedah infektologinje strahotno podcenjeno. Med odkritimi okuženimi bolniki jih je dve tretjini navajalo uporabo drog (intravensko in njuhanje, pri katerem si izmenjujejo pribor), šest odstotkov je navedlo z zdravstvom povezane okužbe (transfuzija pred letom 1993), več kot četrtina pa ni mogla navesti znanega vzroka okužbe. Infektologi domnevajo, da so se okužili pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali pirsingu, ob menjavanju osebnega pribora z okuženim v skupnem gospodinjstvu, pri dentalnih ali hospitalnih posegih pred letom 1990, moški pa tudi v JLA, kjer so vojake cepili z večkratno uporabo pribora.
Najbolj ogrožena skupina za okužbo so uporabniki drog. Te v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti redno testirajo na okužbo. Lani so uvedli tudi preiskavo prehodno elastografijo in pri tretjini uporabnikov drog odkrili napredovalo jetrno bolezen. To jih je zelo motiviralo za zdravljenje in pri 82 odstotkih zdravljenih so okužbo s HCV uspešno pozdravili.
Več testiranja pri osebnih zdravnikih
Če bi bilo zdravljenje z novimi zdravili na voljo vsem okuženim s HCV, bi bila Slovenija na najboljši poti, da do leta 2030 močno zniža tako število okuženih kot smrti zaradi HCV. »Osnovni problem na poti k temu cilju pa je, da ne poznamo okuženih,« je povedala dr. Matičič.
Okužene, kot rečeno, odkrivajo v skupinah z visokim tveganjem za okužbo: na primer med uživalci drog, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, presejalno testiranje rutinsko izvajajo nekateri specialisti, v okviru akcije anonimnega brezplačnega testiranja na Infekcijski kliniki, a vse to ni dovolj. Zato je treba razširiti področje testiranja na osebne zdravnike.
Povedna je nemška izkušnja: ko so osebni zdravniki v devet mesecev trajajoči študiji vsakega izmed svojih bolnikov testirali na HCV, so našli med njimi 1 odstotek pozitivnih in samo polovica med temi je imela povišane jetrne teste, kar zdravnike sicer opozori na morebitno okužbo. Realnost kaže, da veliko osebnih zdravnikov bolnikov na HCV ne testira, tudi če imajo povišane jetrne teste ali vedo, da sodijo v skupine tveganja za okužbo.
Slovenski infektologi si želijo, da bi v splošnih ambulantah paciente pogosteje testirali na HCV, saj bi na tak način odkrili več okuženih. Za pomoč osebnim zdravnikom, koga testirati, so pripravili tudi poseben vprašalnik. Po besedah dr. Neve Kopčaver Guček osebni zdravniki ta izziv sprejemajo. Na možnost okužbe s HCV bi lahko večkrat pomislili predvsem pri bolnikih, ki tožijo zaradi utrujenosti, ter pri pirsingu, koristila pa bi tudi višja ozaveščenost javnosti o tej okužbi.