Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor ter za kulturo, ki so nosilci urejanja prostora, potrebujejo v povprečju 1352 dni (tri leta in sedem mesecev), da s posamezno občino uskladijo občinski prostorski načrt (OPN), s katerim občine načrtujejo posege v prostor. »Če bi prišteli še čas, ki ga za pripravo osnutka porabijo občine, lahko postopki sprejemanja OPN trajajo pet let in več. Če za uskladitev OPN potrebujemo 1500 dni, kje je v tem času gospodarstvo? V drugi državi ali v drugi občini, ki ima OPN sprejet, ali v občini, ki ima star prostorski načrt in se dela, da lahko gradi, kar hoče,« nam je po objavi revizijskega poročila o učinkovitosti urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Uradnike težko premaknejo iz ljubljanskih pisarn
Revizorji računskega sodišča so poleg omenjenih treh ministrstev vzeli pod drobnogled tudi zavod za varstvo narave, ki si je za svoje delo pri prostorskem načrtovanju v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2015 edini prislužil oceno »učinkovit«. Ministrstvo za kulturo je bilo po mnenju računskega sodišča delno učinkovito, z delom okoljskega in kmetijskega ministrstva pa revizorji niso bili zadovoljni. »Obstoječi sistem urejanja prostora onemogoča, da bi se nekdo razumno hitro odzval in zadovoljil gospodarski ali poselitveni interes. In tako pride poseben zakon o Magni, ki razgalja neučinkovitost tega sistema, saj po obstoječem postopku sprejemanja OPN zemljišč ne bi bilo mogoče zagotoviti pravočasno,« pojasnjuje Vesel.
Novi OPN bi morale vse občine sprejeti do sredine novembra 2009, a jih je to do konca letošnjega maja storilo le 149. Brez OPN so primorske in kraške občine, zamudniki so tudi v severni Sloveniji in v Pomurju, osem občin se dela sploh še ni lotilo. »Stanje je problematično. Pri sprejemanju OPN ni niti spodbud niti sankcij, kar škoduje prostorskemu urejanju in je hkrati neznosna potuha tistim občinam, ki ne preverijo svojih prostorskih načrtov. Poročilo računskega sodišča tudi razgalja neučinkovitost določenih nosilcev urejanja prostora (NUP). Nesprejemljivo je, da na ministrstvu za kmetijstvo od prve vloge osnutka OPN do zadnjega odziva nanj mine skoraj leto in pol (491 dni). NUP povečini tudi niso izdali usmeritev za pripravo OPN. Le zavod za varstvo narave je to storil, ministrstvo za kulturo je to nalogo deloma opravilo, kmetijsko ministrstvo, ki je ključni del urejanja prostora, pa teh usmeritev ni pripravilo. Občine nam tudi sporočajo, da zelo redki NUP opravljajo terenske preglede. Pravijo, da ljudi ne morejo premakniti iz njihovi pisarn v Ljubljani, da bi jim na terenu pokazali, zakaj je morda neki del prostora pomemben za razvoj občine,« nam težave s prostorskim načrtovanjem naniza predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel in doda: »Z revizijskim poročilom želimo vsem skupaj povedati, da niso učinkoviti in da bo to treba spremeniti.«
Varstvo zemljišč: Vsak skuša zabetonirati svoj interes
Krajinskega arhitekta dr. Janeza Marušiča, strokovnjaka za urejanje prostora, ugotovitve računskega sodišča, da je to področje pri nas problematično, niso presenetile. Po njegovem mnenju celoten sistem škriplje, ker ni pravilno zasnovan.
»Različni nosilci urejanja prostora skušajo v varstvo zemljišč zabetonirati vsak svoj interes. Prostorsko načrtovanje pa je ustvarjalen proces, ki išče nove rešitve in jih tudi mora najti. To je navsezadnje njegova družbena odgovornost. Med nosilci urejanja prostora se ustvarjajo konfliktni položaji v zvezi s tem, kaj je bolj varstveno – kmetijska zemljišča ali narava; kmetijska zemljišča ali delovna mesta; narava ali delovna mesta ... Ti konflikti so en ključnih vzrokov za neučinkovitost nosilcev urejanja prostora. Teh dilem namreč ni mogoče reševati v neposrednem tehtanju, kaj je pomembnejše – neka ogrožena vrsta ali delovno mesto. Tega ni mogoče neposredno primerjati med seboj. A ker to vseeno počnemo, so nosilci urejanja prostora negotovi, zato traja toliko časa, da dajo kaj od sebe. Računsko sodišče je tako pravilno zaznalo njihovo počasnost in nebogljenost,« poudarja dr. Marušič.
