Nemški ustavni sodniki so včeraj razsodili, da je bila dajatev na jedrsko gorivo, ki ga je vlada v Berlinu pobirala med letoma 2011 in 2016, v neskladju z ustavo. Gre za več kot šest milijard evrov, ki so jih energetski koncerni morali plačati v državno blagajno za porabo jedrskega goriva. Dajatev je znašala 145 evrov na gram jedrskega goriva. Ustavni sodniki so ugotovili, da je vlada davek uvedla brez ustrezne pravne podlage. Uvedla ga je namreč kot potrošniški davek, kar pa ne ustreza dejanskemu odmerjanju davka, kot ga opredeljujejo ustava in ustrezni zakoni. Sredstva naj bi porabili za skladiščenje radioaktivnih odpadkov.
Zmaga energetskih velikanov
Gre za pomembno pravno zmago energetskih velikanov Eon, RWE in EnBW, ki so vložili tožbo proti državi. V koncernih zdaj pričakujejo, da jim bo država povrnila vsa vplačana sredstva. Eonu se tako obeta 2,8 milijarde evrov povračil, RWE 1,7 milijarde evrov, EnBW pa 1,44 milijarde evrov. Vlada je sicer davek uvedla v zameno za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn in davka ni odpravila niti potem, ko je po nesreči na Japonskem sklenila predčasno zapreti vse jedrske reaktorje v Nemčiji do leta 2022.
Koliko natančno bo stalo zapiranje jedrskih elektrarn, ni znano: ocene se trenutno gibljejo v višini več deset milijard evrov, ki si jih bodo razdelili energetski koncerni z vplačili v poseben sklad za skladiščenje odpadkov in država. Po ocenah posebne komisije, ki preverja financiranje opuščanja jedrskih elektrarn, naj bi bili samo stroški skladiščena radioaktivnih odpadkov 47,5 milijarde evrov. Koncerni so proti državi zaradi predčasnega zapiranja jedrskih elektrarn vložili odškodninske tožbe – šlo naj bi za slabih 20 milijard evrov. A vlada in koncerni so se nazadnje dogovorili za delitev stroškov, koncerni pa so nato tožbe umaknili. Tako bodo morali koncerni v sklad za skladiščenje odpadkov vplačati največ 23 milijard evrov sredstev, za preostanek pa bo poskrbela država. Koncerni pa bodo morali v celoti prevzeti stroške razgradnje jedrskih elektrarn.
Ob tem dodajmo, da je sodišče evropskih skupnosti leta 2015 nasprotno razsodilo, da dajatev ni v neskladju z evropskimi pravili in da ne pomeni nepoštene obravnave različnih proizvajalcev energije. Čeprav zadevi nista neposredno povezani, velja omeniti, da se znotraj CDU kanclerke Angele Merkel vsi ne strinjajo z aktualno energetsko politiko države. Konzervativnejša struja stranke meni, da ambiciozen prehod na obnovljive vire energije pomeni previsoke stroške za gospodarstvo in da bi morali obstoječe zakone odpraviti in se na podnebne spremembe prilagoditi, ne pa jih skušati ustaviti.
