Kronična okužba želodca z bakterijo Helicobacter pylori je vzrok kar za 89 odstotkov vseh primerov raka na želodcu. Če bi uvedli poseben presejalni program, s katerim bi pri srednješolcih ugotavljali, ali so okuženi, in bakterijo pri okuženih z antibiotičnim zdravljenjem odstranili, bi preprečili najmanj 50 odstotkov primerov raka na želodcu, morebiti pa celo 80 odstotkov teh rakavih obolenj, ki imajo sicer zelo slabo prognozo.
Zato so pri Slovenskem združenju za gastroenterologijo in hepatologijo na zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravje ponovno vložili prošnjo za vzpostavitev tega novega presejalnega programa, je ob 4. mednarodnem kongresu, ki ga te dni gosti združenje v Ljubljani, povedal predsednik prof. dr. Bojan Tepeš. Predlog združenja je že podprl Razširjeni strokovni kolegij internističnih strok, ki je najvišji pristojni strokovni organ. Pri združenju upajo, da bo zdravstveni svet vlogo obravnaval do konca leta, če jo bo podprl, pa bi lahko priprave za izvajanje programa začeli prihodnje leto.
Razširjeni strokovni kolegij uvedbe tega programa pred petimi leti ni podprl, saj po besedah prof. dr. Boruta Štabuca, člana združenja in predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, takrat za njegovo izvajanje v Sloveniji nismo imeli vseh potrebnih virov. Danes pa gastroenterološka stroka eradikacijo bakterije Helicobacter pylori soglasno podpira, saj je Mednarodna agencija za raziskave raka to bakterijo prepoznala kot povzročitelja raka prvega reda, poleg tega pa je okužba s to bakterijo infekcija, ki jo je treba zdraviti. Povzroča namreč ne samo razjede želodčne sluznice in raka, pač pa tudi vrsto drugih težav, kot so slabokrvnost, pomanjkanje vitamina B12, nekatere bolezni trombocitov in druge.
Četrtina okuženih
Ocenjujejo, da je s to bakterijo pri nas okužena četrtina ljudi. Ker jih je večina brez simptomov, za okužbo ne vedo. Po več desetletjih kronične okužbe se lahko na želodčni sluznici razvijejo razjede, iz njih pa rak. Za tem rakom v Sloveniji zboli 470 ljudi na leto, ker pa bolezen pri večini odkrijejo v napredovali fazi, zdravljenje pogosto ni učinkovito in je bolezen usodna za 72 odstotkov bolnikov.
Gastroenterologi predlagajo, da bi pri vseh mladih ob koncu srednje šole opravili krvni test na protitelesa proti tej bakteriji, ki pokaže, ali je bila oseba že kdaj v stiku z bakterijo. Ob pozitivnem testu bi posameznik opravil še dihalni test, ki pokaže, ali je okužba v želodcu trenutno prisotna. Če bi bila, bi posameznika zdravili z antibiotiki, ki bakterijo uničijo. Tak presejalni program bi po ocenah stal 1,8 milijona evrov na leto, a je stroškovno učinkovit, saj bi ob rešenih življenjih zaradi preventive prihranili tudi denar, ki ga zdaj namenjajo za (drago) zdravljenje napredovalega raka na želodcu.
