»Starši naj otrokom med počitnicami omogočijo več druženja z vrstniki, spoznavanje novega okolja, gibanje v naravi, ustvarjanje. Prisila, enak urnik kot med šolskim letom, preveč sistematičnega učenja… lahko otrokom vzbudijo občutek, da so počitnice preskočili. Starši včasih tudi pozabijo, kako radi bi njihovi sploh mlajši otroci kaj počeli skupaj z njimi,« na pragu počitnic polaga staršem na srce psihologinja z osnovne šole Ledina, dr. Sabina Jurič Šenk.

Ko se jeseni otroci vrnejo v šolske klopi, navdušeno pripovedujejo predvsem o novih izkušnjah in dejavnostih, pri katerih so lahko več časa preživeli s prijatelji, s starši in s sorodniki. Pripovedujejo zlasti o dejavnostih, pri katerih niso pomembni rezultati in dosežki, ampak sproščenost in prijetno druženje, kot so planinarjenje, tabori, delavnice socialnih veščin, rekreativni športi, učenje različnih veščin, umetniško ustvarjanje ipd. »Tisto, pri čemer učenci uživajo, lahko počnejo ves dan, pa ne bodo tako utrujeni, kot so sicer lahko že po polurnem branju,« pravi psihologinja.

Fizično dejavne počitnice

Zato šolarji med počitnicami potrebujejo predvsem oddih od šolskih obveznosti, od naglice in od vseh ciljno naravnanih dejavnosti. Potrebujejo izkušnje, pri katerih se naučijo nekaj novega na zabaven in sproščen način. Za veliko otrok namreč prenatrpan in storilnostno naravnan šolski učni načrt pomeni vse večji stres, za konjičke in različne drobne skrivnosti, ki jih potrebujejo za zdrav razvoj, pa jim ostaja premalo časa.

Veliko učencev se mora v boju za ocene ter priznanja na glasbenem ali športnem področju odpovedati večini svojega prostega času in dejavnostim, ki jih imajo radi, opozarja psihologinja in staršem svetuje, da počitniške dejavnosti prilagodijo potrebam otroka. To pomeni, da naj bodo manj vodene za tiste, ki so imeli zelo organizirane dneve med šolskim letom, in fizično bolj dejavne za šolarje, ki so veliko sedeli in se učili. Hkrati pa naj bodo bolj družabno naravnane, zlasti za otroke, ki so se zaradi učenja morali odpovedovati lovljenju in skrivanju s prijatelji. Za vse pa bo dobro, da bodo otroci med počitnicami čim manj sedeli in počeli stvari, ki spominjajo na delo v šoli. Ob tem ne smemo pozabiti, da je tudi počitek lahko aktiven in mladostnik, ki bo preživel veliko časa v naravi, v hribih, na morju, ki bo kolesaril in se potapljal, ne bo utrujen.

Naj opravljajo dolžnosti, povezane z gospodinjstvom

Starši tistih otrok, ki imajo težave z organizacijo svojega urnika, učenja in drugih dejavnosti, imajo največkrat skomine, da bi otrokom tudi počitniški čas zelo organizirali. Če ohranijo zdravo mero, s tem ni nič narobe, vendar naj bo počitniški urnik sestavljen veliko bolj po otrokovem okusu in z več časa za njegove želje, branje, pogovore s prijatelji, tudi za računalnik. Otroci naj občutijo, da so počitnice drugačen čas, da imajo drugačen ritem in več možnosti za pridobivanje neformalnega znanja in veščin, opozarja psihologinja Jurič-Šenkova. Ker pa so otroci tudi med počitnicami del družine, naj tudi v poletnih mesecih opravljajo naloge, ki so povezane z gospodinjstvom in drugimi domačimi opravili, kot so skrb za urejeno sobo, za hišne ljubljenčke, za pripravo obrokov, ko staršev ni doma… a naj imajo možnost, da jih drugače vključijo v svoj vsakdanjik. Doslednost in odgovornost naj le ohranjajo, saj jim bosta koristili tudi v prihodnjem šolskem letu, je prepričana psihologinja.

Računalnik ni prepovedan

Otroke »napoditi ven« in jim vzeti računalnik je težko. Zgolj zahteva, naj gredo ven in naj se igrajo, bo pri mladostnikih verjetno zelo slabo sprejeta. Otroci in mladostniki ne potrebujejo toliko navodil, zahtev in priporočil, temveč konkreten zgled, kako lahko preživijo prosti čas. Najbolje je, da jih starši povabijo k skupni igri, da se z njimi igrajo košarko, tečejo z njimi, igrajo tenis, ali pa se preizkušajo v šahu, skupaj odidejo v gore, mizarijo… Če bodo kot družina skupaj šli na izlet, urejali vrt, supali ali šli v gledališče, bodo otroci to težje odklonili, kot če jim zgolj damo navodilo, naj to storijo sami.

Pri mladostnikih bodo starši pomagali pri organizaciji družabnega dogodka s prijatelji, obiska kina, izleta, adrenalinskega parka… z vrstniki, ki jih poznajo. Dogovorili se bodo, da jih lahko spremljajo, jih peljejo, ter sklenili, da bodo dosegljivi po telefonu. Tako bodo starši ves čas vedeli, kje so otroci in s kom. Starejši mladostniki pa ne bodo najbolj navdušeni, če jim bodo starši povsod za petami.