»Stara mestna elektrarna je eno redkih uspešnih sodelovanj med državo, mestom, gospodarstvom in umetnostjo pri nas; gre za izvrsten primer revitalizirane industrijske dediščine, oplemenitene s sodobnimi umetniškimi vsebinami,« pravi Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki bo še naslednjih pet let programsko upravljal uprizoritveni prostor v Stari mestni elektrarni. Kar nekaj časa je bila usoda elektrarne kot kulturnega prizorišča precej nejasna, kajti pot do nove pogodbe o njenem upravljanju, ki jo sopodpisujejo ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Elektro Ljubljana kot lastnik, je bila zapletena. Da je ministrstvo sploh lahko objavilo razpis za programskega upravitelja, je moralo podaljšati najemno pogodbo z Elektrom Ljubljana, saj se sedanja izteče konec leta (zdaj je najem podaljšan še za deset let), uskladiti pa je bilo treba tudi nekatere zakonske in druge podrobnosti.
Prerasli prvotne okvire
Leta 1898 zgrajeni kompleks nekdanje mestne elektrarne, ki je danes spomeniško zaščiten, je ob stoletnici postavitve obnovilo podjetje Elektro Ljubljana, nato je ministrstvo za kulturo eno od stavb prenovilo še v gledališko dvorano. Ta je kot prizorišče za kulturne dogodke zaživela leta 2004 s festivalom Mladi levi in se v naslednjih letih razvila v eno naših najpomembnejših središč sodobne plesne in gledališke produkcije, ki je tako rekoč ves čas polno zasedeno. V njem se poleg predstav in vaj vrstijo še razstave, delavnice, predavanja in simpoziji.
Dvorana, ki jo vse od začetka upravlja Bunker, je bila na začetku zamišljena predvsem kot prostor za vaje, kakršnih je takrat primanjkovalo, a je ta okvir kmalu prerasla; sčasoma se je v njej zgostilo delovanje vrste neinstitucionalnih skupin, v njej pa so se oblikovali tudi razni skupnostni projekti. »Stara elektrarna je postala lokalno žarišče četrti Tabor, hkrati pa je s svojim programom izrazito vpeta v mednarodno okolje,« meni Koprivškova. »Zares smo veseli, da smo bili znova izbrani za upravitelje, saj bomo lahko nadgradili dosedanje dosežke. Po drugi strani pa so pogoji za delo vse težji in finančno negotovi; želimo si sistemskih rešitev, s katerimi bi lahko razvili ves naš potencial.« V tej želji jo je podprl režiser Bojan Jablanovec, umetniški vodja platforme Via Negativa, ki s projekti pogosto gostuje v elektrarni. »Brez tega prostora mnogi ustvarjalci preprosto ne bi mogli delovati, toda to, da imamo elektriko in ogrevanje, ni več dovolj. Potrebujemo sistemsko vzpostavljene pogoje za razvoj, produkcijo in mreženje sodobne scenske umetnosti. Tega bi se moralo zavedati tudi ministrstvo.«
Med uspehi in izzivi
Minister za kulturo Anton Peršak je na izziv odgovoril, da so »o teh stvareh že razmišljali«, a da še nimajo jasne rešitve. Sicer pa iz izjav predstavnikov države, mesta in lastnika ni bilo čutiti težav, s katerimi je bila tlakovana pot do nove pogodbe. »Bunker je pokazal izjemno kondicijo pri upravljanju prostora, ki so ga napolnili z dodano vrednostjo,« je menil Peršak. »Gre za enega najbolj živahnih prostorov v mestu, ki poleg umetniškega programa ponuja še družbeno angažirane projekte in kulturno-vzgojne vsebine,« prikimava Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo MOL. »Z namenjanjem tega objekta kulturi izkazujemo našo družbeno zavest,« je dodal Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana.
Mojca Jug, umetniška vodja programa v Stari elektrarni, je napovedala nadaljevanje sedanje politike – poleg predprodukcije in uprizarjanja se bodo osredotočali še na sodelovanje z različnimi festivali (Druga godba, Mesto žensk, Ment, Exodos, Pajek), izobraževanje in organizacijo mednarodnih forumov. Vodja razvojnih projektov Alma R. Selimović pa je med izzivi omenila pridobivanje novih plasti občinstva in izboljšanje postprodukcije, načrtujejo tudi več projektov za mlade, vzpostavitev kritiške platforme in nanoturistični projekt.
