Časovno usklajen dvojni teroristični napad na simbolične tarče iranske republike – na grobnico voditelja islamske revolucije ajatole Homeinija in na iranski parlament – se je zgodil v zelo vnetljivem času najhujše politične krize v Perzijskem zalivu v zadnjih letih. Ta se je medtem še naprej poglabljala. V Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih so Katarju, največjemu partnerju Irana v Zalivu, jasno sporočili, da pričakujejo zavezo Dohe za spremembo njegove zunanje politike do Irana, Hamasa in Muslimanske bratovščine, torej do držav in organizacij, ki jim preostali sunitski blok zalivskih držav skupaj z ameriško administracijo nasprotuje. Katar se je tako prisiljen odločiti, ali bo spremenil svojo politiko ali pa se bo tesneje povezal z Iranom. V Iranu so po napadih v prestolnici po sprva relativno umirjenih odzivih ubrali precej napadalnejši ton. Odgovornosti za napade niso pripisali Islamski državi, temveč Savdski Arabiji. »Ta teroristični napad se je zgodil zgolj teden dni po srečanju ameriškega predsednika z nazadnjaškimi voditelji, ki podpirajo teroriste. Dejstvo, da je odgovornost za napad prevzela Islamska država, dokazuje, da so bili vpleteni v napad,« je Republikanska garda zapisala v sporočilu za javnost.
Zalivska kriza že dobila svetovne razsežnosti
Do nevarnega zaostrovanja na obeh straneh Perzijskega zaliva je prišlo potem, ko so v Združenih arabskih emiratih pojasnjevali, da cilj njihovih ukrepov ni zamenjava režima v Katarju, a tudi novih ukrepov proti sosedi niso izključevali. Savdski zunanji minister Adel Al Džubeir je celo dejal, da bi morali biti ukrepi Savdske Arabije proti Katarju tudi v interesu Dohe in vse regije. Kaj lahko v takšnih okoliščinah s posredniško misijo doseže kuvajtski emir Al Sabah, ki ga po obisku pri savdskem kralju Salmanu zdaj pričakujejo pri emiratski kraljevi družini Al Thanijev, ni jasno. Katarski emir je sicer na Al Sabahovo željo prestavil nagovor ljudstvu in tako pustil odprto okno za mediacijske poskuse kuvajtskega vladarja. Kuvajt in Oman sta edini članici Sveta za zalivsko sodelovanje, ki nista prekinili stikov s Katarjem. Čeprav je še naprej potekala intenzivna telefonska diplomacija tudi svetovnih in regionalnih sil, je savdski zunanji minister Al Džubeir po obisku pri nemškem kolegu Sigmarju Gabrielu dejal, da ne potrebujejo zunanjega posredovanja, temveč lahko države regije same rešijo spor. Toda zalivska politična kriza je medtem že dobila svetovne razsežnosti. Tudi s tem, da naj bi po poročanju CNN ameriški preiskovalci FBI v Dohi odkrili, da za nedavnimi lažnimi novicami katarskih portalov o emirjevih pohvalnih besedah o Iranu in Izraelu ter omalovaževanju Donalda Trumpa stojijo ruski hekerji.
Nemški zunanji minister je dejal, da nadaljnje zaostrovanje v regiji ne koristi nikomur: »Bližnji vzhod je politični in vojaški sod smodnika,« je ocenil in se po pogovorih s savdskim zunanjim ministrom Al Džubeirom zavzel za to, da vse članice koalicije proti Islamski državi prepovedo vladno ali zasebno financiranje ekstremističnih skupin. To je bil sicer diplomatski namig Gabriela, da za financiranje skrajnih skupin ne gre obtoževati zgolj Katarja, za katerega je menil, da je zdaj bolj ali manj izoliran, napaden pa je tudi njegov obstoj.
Iran napovedal maščevanje
Med zaostrovanjem na drugem koncu Perzijskega zaliva se je Iran sprva precej umirjeno odzval na največja teroristična napada v državi v zadnjih sedmih letih, v katerih je bilo ubitih 12 ljudi, odgovornost pa je prevzela Islamska država. Kljub temu je napad na enega izmed osrednjih znakov državnosti islamske republike velik udarec za iranske varnostne organe, ki očitno ne bo ostal nekaznovan. Iranska republikanska garda, ki je aktivna v Siriji in Iraku, je že napovedala maščevanje. »Naj ne bo dvoma, da se bomo teroristom, njihovim zaveznikom in podpornikom maščevali za današnje napade v Teheranu,« je napovedal general Hosein Salami, poveljnik Islamske republikanske garde.
V Iranu Islamska država doslej ni bila aktivna. Tamkajšnji varnostni organi so preprečili tudi vse poskuse napadov Al Kajde v državi. So pa aktivne druge skupine, ki bi bile zmožne izvesti ta napad, podpirale pa naj bi jih zahodne in arabske države. V svojih provincah Sistan Balučistan na meji s Pakistanom in Kuzestan na meji z Irakom se islamska republika že vrsto let bori s sunitskimi separatističnimi uporniki, a ti v prestolnici napadov doslej niso izvajali.
