Če pogledamo makroekonomske podatke, se ti še naprej izboljšujejo. Gospodarska rast bo letos v evroobmočju okoli 1,8 odstotka. Vsi podatki nakazujejo, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali, vseeno pa ni pričakovati kakšnih večjih pozitivnih presenečenj. Tako ostajamo v optimističnem območju. Glavni dejavniki trenutne rasti so bili trije. Nižja cena nafte, cenejši evro in manjši stroški denarja v t. i. perifernih evropskih državah. Ti dejavniki pa v drugi polovici leta k rasti ne bodo več prispevali toliko kot do zdaj. Tu bo štafeto morala prevzeti globalna gospodarska rast in predvsem domača poraba. Pozitivno razpoloženje Evropejcev se v zadnjem obdobju krepi. Posledično se povečuje tudi poraba. Zdi se, da bodo ti kazalci v drugi polovici leta še boljši. Brezposelnost se še naprej zmanjšuje. V nekaterih državah so se začele zviševati tudi plače. Tu lahko omenimo predvsem Nemčijo. Na drugi strani kakšnega preboja v Italiji v kratkem še ne gre pričakovati. Glede na izid volitev pa se izboljšujejo obeti v Franciji. Novi predsednik, ki je napovedal reforme tako v Franciji kot tudi na evropski ravni, bo moral to izpolniti. Francija pa je znana kot država, kjer je reforme težko implementirati. Makroekonomska slika nakazuje, da se bo pozitivna rast nadaljevala, da pa težko pričakujemo kakšen večji pospešek rasti v drugi polovici leta. Razpoloženje med potrošniki in tudi pri podjetjih tako ostaja ključnega pomena. Če pogledamo še vrednotenja, so ta v primerjavi z ameriškimi in japonskimi nekoliko bolj privlačna. Je pa struktura indeksov precej drugačna kot v omenjenih državah. Evropski indeksi imajo večji poudarek na podjetjih, ki trenutno nimajo visokih rasti. To so banke, telekomi in tudi težka industrija. Manjka pa predvsem tehnoloških podjetij, ki vedno bolj krojijo svet okoli nas.
Trenutno se zdi, da evropski delniški trgi potrebujejo nekaj premora, da pa lahko v drugi polovici leta na podlagi dobrih makroekonomskih podatkov in razmeroma privlačnih vrednotenj nadaljujejo pozitiven trend.
