»Pred tremi leti, ko sem kot evropski komisar zagovarjal prvi sveženj ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, ne bi mogel verjeti, da bo krožna tranzicija dosegla tako močno zavedanje in vključenost,« je ob odprtju svetovnega foruma krožnega gospodarstva, ki se je začel na včerajšnji svetovni dan okolja, dejal sopredsedujoči mednarodnemu panelu Združenih narodov za vire (UNEP) in nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Vodilne je pozval k bolj umnemu upravljanju virov, saj je čas za ukrepanje že zdavnaj tu.
Nekoč so podjetja krožno gospodarstvo razumela kot grožnjo. Nato so ga dojemala kot način povečevanja učinkovitosti poslovnih procesov. »Danes predstavlja ključno gonilo razvoja in ustvarjanja poslov,« pravi Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj agencije za raziskovanje potrošniškega mnenja Innoboost in soavtor knjige Circular Business (Krožno poslovanje). Gre za sistem ustvarjanja produkcijskih in potrošniških krogov, v katerih naravne dobrine namesto v smeteh končajo v ponovni uporabi oziroma reciklaži, pripovedujeta soustanovitelja spletne platforme Circular Change in soorganizatorja vsakoletne mednarodne konference o krožnem gospodarstvu pri nas Ladeja Godina Košir in Jurij Giacomelli.
Namesto žarnic prodajajo storitev
Več takšnih krogov so ustvarili v italijanski papirnici Favini, specializirani za proizvodnjo visokokakovostnega papirja. Že leta 1991, ko so se prebivalci beneške lagune spopadali s preveč razraslo morsko travo, se jim je porodila ideja o tiskanju papirja iz mešanice drevesne celuloze in alg, ki bi sicer končale kot odpadek, pojasnjuje skrbnik blagovnih znamk pri podjetju Michele Posocco. V dveh desetletjih so proizvedli 15.000 ton tovrstnega papirja in s tem ohranili marsikatero drevesno deblo. Leta 2012 so svojo ponudbo razširili s papirjem, proizvedenim iz odpadne hrane, v katerem je do 15 odstotkov sadja, zelenjave, oreščkov… Za skupino vinogradnikov so kartonsko embalažo za vino izdelali kar iz ostankov njihovega grozdja po stiskanju, svojim kupcem pa ponujajo tudi papir, ki vsebuje do 25 odstotkov ostankov usnja.
A krožno gospodarstvo ne pomeni le izkoriščanja surovin, ki bi sicer končale kot odpadki. Del koncepta je tudi preusmeritev tako podjetij kot potrošnikov z dobrin na storitve in izkušnje. »Zakaj bi vam prodal proizvod, če vas zanimajo predvsem koristi proizvoda,« se retorično sprašuje generalni direktor Philipsa Frans van Houten.
Nekoč je podjetje prodajalo žarnice, danes ponuja namestitev, vzdrževanje in upravljanje vse razsvetljave. Svoje najnovejše naprave za ultrazvok sploh ne prodajajo, temveč jo lahko uporabniki dobijo zgolj na posodo kot del paketa Philipsovih storitev. »Tako lahko sledimo rabi proizvoda in to rabo tako kot sam proizvod izboljšujemo. S prodajo storitev namesto proizvodov namreč bolje razumemo svoje lastne proizvode, svoje stranke in njihove potrebe. Obenem zagotovimo učinkovitejšo uporabo in vzdrževanje proizvodov ter njihovo kakovost, hkrati pa zmanjšamo tveganje pred pomanjkanjem blaga in nihanjem cen. S tem povečujemo tudi zaupanje med nami in strankami,« našteva odgovorni direktor za trajnost pri Philipsu Markus Laubscher.
Posla se je treba enostavno lotiti
Prehod v krožno gospodarstvo prinaša velike gospodarske, družbene in okoljske koristi, ki bi v neto ekonomski vrednosti samo v Evropi do leta 2030 lahko dosegle 1800 milijard evrov, pravi Giacomelli.
»Vlada ne more vsiliti krožnih sprememb. Lahko vodi z zgledom, lahko olajša prehod, lahko ga spodbuja. A nazadnje potrebuje sodelavce – podjetja, lokalne trgovine, gospodinjstva,« poudarja namestnik nizozemskega veleposlanika v Ljubljani Erik Van Uum, predstavnik ene vodilnih držav na področju krožne ekonomije, in dodaja, da smo vsi del krožnega gospodarstva. »Ključna sestavina je sodelovanje. Predvsem pa se je treba posla enostavno lotiti,« svetuje tudi njegov rojak Christiaan Kraaijenhagen.
