Poleg popolne posodobitve voznega parka Potniškega prometa je drug zgodovinski projekt Slovenskih železnic (SŽ) še skorajšnji vstop strateškega partnerja v družbo. Dušan Mes, generalni direktor SŽ, je že pred časom dejal, da naj bi bil postopek izbiranja strateškega partnerja zaključen konec tega meseca. V tem trenutku pa štiri družbe izvajajo skrben pregled edinega dobičkonosnega dela družbe, to je Tovorni promet.

Nemci, Čehi, Poljaki in Rusi

Po naših zanesljivih informacijah naj bi se za 49-odstotni delež v družbi Tovorni promet zanimalo hamburško pristanišče Hamburg Hafen. Večina blaga, namenjenega na evropski trg, danes prispe prek pristanišč Severnega morja, večinoma prek nizozemskega Rotterdama, belgijskega Antwerpna in nemškega Hamburga, kjer pretovorijo petino vsega blaga. Vsa tri so približno petnajstkrat večja (po številu pretovorjenih zabojnikov) kot denimo Luka Koper, a ima slednja boljšo strateško lokacijo.

Poleg družbe Hamburg Hafen naj bi se za dokapitalizacijo in lastništvo v družbi Tovorni promet zanimal še češki logistični velikan EP Holding, sicer največji dobavitelj elektrike in energetike za Češko in Slovaško. Poleg omenjenih pa še Poljske državne železnice (PKP) ter Ruske državne železnice (RŽD). Medtem pa družba Avstrijske zvezne železnice (ÖBB), ki se je vse od lani omenjala kot eden najverjetnejših strateških partnerjev in je s SŽ podpisala tudi pismo o nameri, ni več v igri, saj naj bi bili pogoji, ki so jih postavili pred morebitnim vstopom, za SŽ nesprejemljivi. O tem, koliko denarja bo izbrani strateški partner vložil v družbo Tovorni promet, v tem trenutku še ni zanesljivih informacij.

Najuspešnejša družba skupine

Dušan Mes informacije o teh štirih družbah ni želel komentirati, ker je postopek še v teku. »Povem lahko le to, da se za nakup 49- odstotnega deleža Tovornega prometa zanimajo štirje zelo močni evropski logisti. Njihov vstop v družbo bo v vsakem primeru pomenil doprinos in omogočil razvoj Tovornega prometa,« je rekel. Po naših informacijah so v SŽ od vseh štirih že prejeli nezavezujoče ponudbe, ki jih proučujejo. Strateški partner bo družbi omogočil širjenje predvsem v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško in Balkan, kar je končni strateški cilj družbe do leta 2020. Zakon o Slovenskih železnicah je sicer z lanskoletno spremembo omogočil vstop strateškega partnerja, a ob tem zavezuje družbo, da ohranijo državno lastništvo v vseh hčerinskih družbah do 50 odstotkov plus eno delnico.

Družba Tovorni promet je v skupini SŽ edina dobičkonosna. Medtem ko je skupina lani ustvarila 463 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je družba Tovorni promet k temu prispevala 185 milijona evrov prihodkov. To je sicer nekoliko manj kot leto prej, ko so v družbi Tovorni promet zabeležili 193 milijonov evrov prihodkov, skupina SŽ pa dobrih 580 milijonov evrov prihodkov. Skupina je lansko leto zaključila z okrog 26 milijonov evrov čistega dobička, kar je skoraj tri milijone več kot leto prej (ter EBIT v višini 27 milijonov in EBITDA v višini 61 milijonov evrov), družba Tovorni promet pa z dobrega pol milijona evrov čistega dobička (kar je sicer bistveno manj kot leto prej, ko so leto zaključili s 6,4 milijona evrov dobička). V Tovornem prometu so lani prepeljali 18,6 milijona ton tovora, obseg dela v družbi, merjen v prepeljanih tonah, pa se je v sedmih letih povečal za tretjino.