Ko se sporečeta največja proizvajalka nafte na svetu Savdska Arabija in največji proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina Katar, posledice čuti celotna regija, nervozno pa se odzovejo tudi svetovne borze, na katerih je zaradi ostrega diplomatskega spora med Riadom in Doho danes cena nafte krepko poskočila. Ob gospodarskih posledicah so učinki današnjega pretrganja diplomatskih odnosov med dvema najvplivnejšima sunitskima državama Savdsko Arabijo in Katarjem razlog za zaskrbljenost v širši regiji. Riad in Doha sta tam nekdaj nastopala z istimi cilji, v zadnjem času pa se je Katar začenjal distancirati od politike svoje zahodne zalivske sosede, predvsem v Jemnu. Zdaj ga je doletela diplomatska blokada, domnevno zaradi podpiranja terorizma in gibanja Hamas ter preveč popustljive politike do Irana.
Hegemonska vloga kraljevine
Politika Savdske Arabije je v minulih desetletjih temeljila na treh osrednjih stebrih: na strateškem partnerstvu z ZDA, na nasprotovanju regionalne moči šiitskega Irana in na lastni gospodarsko-vojaški prevladi v Zalivu. Riad je bil že vrsto let tudi pomemben igralec na dvorišču Zaliva. V Libanonu trenutno podpira sunitsko vlado premierja Saada Haririja, v Egiptu je ponovno postal velik podpornik predsednika Abdela Fataha Al Sisija, ki je z vojaškim udarom strmoglavil islamističnega predsednika Mohameda Mursija in Egipt povrnil v čas pred arabsko pomladjo. V Bahrajnu je pomagal zatreti šiitske proteste za več pravic v sunitski kraljevini, ko je tja poslal vojake in oklepnike. Koalicijo zalivskih držav je zbral tudi za vojaško posredovanje v sosednjem Jemnu, da bi po padcu dolgoletnega zaveznika Alija Abdulaha Saleha preprečil popolni kolaps centralne vlade, proti kateri so se za več pravic že vrsto let borili z Iranom povezani šiitski hutiji. V Siriji je po izbruhu vojne stopil na stran upornikov ter podobno kot Katar in Turčija proti Bašarju Al Asadu začel podpirati islamiste, ki so se sčasoma prelevili v teroristične skupine.
Posledice za regijo
Prav zaradi svoje vloge v Siriji Riad težko verodostojno obtožuje Katar, da podpira terorizem. Da je do diplomatskega razkola med državama prišlo zaradi domnevnih kritičnih izjav katarskega emirja o Savdski Arabiji in drugih zalivskih državah, je tudi malo verjetno. Uradna Doha je hitro zanikala, da bi emir izrekel te besede. V Dohi se že nekaj dni mudijo preiskovalci FBI, ki skušajo ugotoviti, kdo stoji za verjetnimi hekerskimi napadi na katarske vladne in novičarske portale, ki so prenesli lažne novice o emirjevi izjavi. Malo prepričljivi so tudi argumenti, da je do prekinitve diplomatskih stikov prišlo zaradi katarskega gostovanja delegacije Hamasa. Znano je, da vodja skupine Kaled Mešal že od leta 2012, ko je moral zapustiti Sirijo, živi v Katarju, sicer enem večjih podpornikov humanitarnih projektov v Gazi.
Dva tedna po obisku novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Savdski Arabiji so sedaj pod vprašajem zamisli Bele hiše o močnem enotnem sunitskem bloku proti Iranu in o sklepanju miru s pomočjo zalivske šesterice, ki naj bi obudila arabsko mirovno pobudo Izraelu. Svet za zalivsko sodelovanje izgublja eno od konstitutivnih držav članic. Savdska Arabija meče tisoč katarskih vojakov iz koalicije za stabilizacijo Jemna. Sirska državljanska vojna utegne postati še bolj nepregledna, podobno kot državljanski konflikt v Libiji, kjer se je mednarodno nepriznana vlada generala Mahktarja iz vzhoda države postavila na stran Savdske Arabije. K pomiritvi med zalivskimi državami so zaradi morebitne dodatne destabilizacije regije – šiitski protesti vnovič zajemajo Bahrajn – tako začeli pozivati tudi v Iranu in Turčiji.
