Miha Turšič: Ksevt je doživel sovražni prevzem

Turizem namesto kulture

V zadnjem času je Turšič na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil več javnih pisem, v katerih ga je opozoril, da novo vodstvo Ksevta krši dogovor, ki sta ga sklenila 14. oktobra 2015 v prostorih Moderne galerije. Takrat je Turšič prenehal gladovno stavko, saj mu je Cerar obljubil sistemsko rešitev, s katero bi se omogočilo nadaljnje delovanje zavoda ter nemoteno izvajanje začrtanega programa. »Ta dogovor ni bil uresničen,« je odločen Turšič. »V novem statutu so postale kultura, umetnost in humanistika zgolj privesek posla in turizma.«

Urejanje položaja Ksevta je pred kakim letom in pol prevzelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, po Turšičevih besedah pa je minister Zdravko Počivalšek nedokazane obtožbe nekdanje kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar o neupravičeni rabi sredstev kmalu izrabil za odstranitev prvotnih ustanoviteljev zavoda. »Izpeljan je bil sovražni prevzem kulturne institucije na znan način: najprej izčrpaš podjetje, ga poceni kupiš, zavržeš vse, česar ne potrebuješ, in ohraniš to, kar služi tvojim interesom. V našem primeru se je minister očitno zagledal v objekt v Vitanju.«

Težave z identiteto

Po tistem, ko je gospodarsko ministrstvo spomladi lani pripravilo predlog novega statuta, »ki je temeljil na prepisu turističnega letaka«, kot pravi Turšič, je ta začel postopek za registracijo blagovne znamke Ksevt. »Vsi moji komentarji in predlogi o ohranjanju kulturne inštitucije so bili namreč preslišani, pred enim letom pa so mi sploh prepovedali, da bi se še naprej udeleževal usklajevalnih sestankov. Ko je postalo jasno, da nameravata minister Počivalšek in njegov sekretar Aleš Cantarutti samovoljno in mimo dogovorov preoblikovati poslanstvo Ksevta, sem moral našo intelektualno lastnino zaščititi pred zlorabo,« pojasnjuje Turšič. Uporabo blagovne znamke bo pripravljen brezplačno deliti, ko bo zadovoljivo izveden dogovor s predsednikom vlade.

Po besedah Turšiča je vršilka dolžnosti direktorice novega javnega zavoda Elena Dokuzov tega prevzela brez vsebine, razstavne opreme, zbirke kulturne dediščine in navsezadnje imena, saj prenos vsega tega na novi zavod ni bil pravno urejen. »Zdaj se na vse mogoče načine vlečejo iz zagate, tudi s spremembo imena zavoda, toda s tem zgolj potrjujejo, da je šlo res za sovražni prevzem.«

Kot pojasni Elena Dokuzov, jim je Turšič po tistem, ko je vlada ustanovila novi zavod, imenovan Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij, preprečil uporabo spletne strani Ksevta in profila na facebooku. Zato so bili prisiljeni vzpostaviti novo spletno stran z imenom K-sevt in nov profil, poimenovan Herman Potočnik Noordung Space Center.

Uvajanje »tržnih vsebin«

Vlada je nedavno razkrila nove programske smernice zavoda. Ker so z ustanovitvenim aktom dejavnost institucije razširili v polje gospodarstva, gre za širok obseg dejavnosti, ki bodo strnjene v pet stebrov: eden ostaja področje kulturalizacije (toda ne zgolj vesolja) in humanistike, drugi štirje pa so turizem, izobraževanje in znanost, gospodarstvo ter gospodarska diplomacija in mednarodna dejavnost. Tržne vsebine naj bi bile za preživetje zavoda nujne; tako statut med drugim predvideva organizacijo medijskih dogodkov, raziskovalni turizem, razvoj poslovnih metodologij ter izvajanje »inovativnega turističnega produkta igrifikacije vesolja«.

Kot komentira Turšič, je imel prvotni Ksevt jasno vizijo in program. »Med letoma 2011 in 2014 smo kot zavod izpeljali skoraj 40 projektov in pritegnili 300.000 obiskovalcev.« Pravi, da danes o programu odločata dva, ki nimata izkušenj ali znanj na področju dosedanjih aktivnosti – poleg Elene Dokuzov še državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, ki naj bi poskrbel za izvedbo dogovora s premierjem. Toda Slapnik poudarja, da ni šlo za »dogovor o reševanju Turšiča, temveč dogovor o reševanju Ksevta« in da vlada Turšiču ni obljubljala, da bo lahko programsko ali kako drugače vodil zavod. Pristavlja, da je vlada skladno z dogovorom zagotovila nemoteno delovanje Ksevta: neposredno iz proračuna naj bi zavod dobil od 150.000 do 200.000 evrov, še dodatnih 100.000 evrov pa lahko pridobi na razpisih ministrstev za kulturo in izobraževanje.

»Temelj dogovora je bilo omogočanje takratne oblike Ksevta kot humanistične ustanove,« odgovarja Turšič, »ne pa, da se sredstva uporabi še za druge dejavnosti. Prav tako bi morala biti programska sredstva zagotovljena sistemsko, ne z razpisi. Trenutna rešitev torej ne sledi dogovoru.«

Teptanje osnovne usmeritve

Ko so Miha Turšič, Dunja Zupančič in Dragan Živadinov leta 2010 ustanovili zavod Ksevt, so s tem formalizirali dotedanje delovanje na področju razvoja kulture, umetnosti in humanistike v vesolju. Četudi je Ksevt vmes doživel dve statusni preobrazbi, je večina opreme v objektu še vedno plod zasebne investicije prvotnih ustanoviteljev; prav tako je ves trenutni razstavni program Ksevta, kot pravi Turšič, njihova intelektualna lastnina.

Slapnik potrjuje, da jih je Turšič pozval k sklenitvi pogodbe o uporabi avtorskih pravic in odkupu obstoječe opreme v Vitanju. »Od prvotnih ustanoviteljev zavoda smo zahtevali, da intelektualno in materialno lastnino izkažejo z ustreznimi listinami, vendar do vstopa države v Ksevt nismo dobili vseh potrebnih dokumentov.« Turšič to zanika: »Vse, kar so želeli, so dobili. Seveda pa pričakujem odkup opreme, ki se uporablja v objektu, saj z njo državni zavod opravlja javno službo. Ravno tako uporablja našo zasebno zbirko umetnin, kulturne dediščine in knjižnih del; ne vem, ali pričakujejo, da jim jo bomo podarili, ali naj jo odpeljemo.« Turšiča moti tudi simulator letenja v lovcu MIG-21, ki so ga nedavno namestili v objektu. »Ksevt smo zasnovali po načelih demilitarizacije in razumevanja vpliva tehnologij na družbo; zdaj se humanistična institucija spreminja v turistično atrakcijo z militarističnimi vsebinami.«