Drži, da so zavarovalne pogodbe kompleksnejše kot druge pogodbe, s katerimi se potrošniki neizogibno srečujemo v vsakdanjem življenju, zavarovanja pa nas tudi precej stanejo. Primerno zavarovanje lahko izberemo le, če v celoti razumemo njegovo vsebino, saj se sicer lahko kaj hitro zgodi, da bomo morali škodo kljub sklenjenemu zavarovanju delno ali v celoti poravnati sami. Zato tokrat predstavljamo nekatere ključne pojme, s katerimi se neizogibno srečate ob sklepanju zavarovanja.
Zavarovalna pogodba
Z zavarovalno pogodbo se zavežete, da boste zavarovalnici poravnali zavarovalno premijo, zavarovalnica pa se zaveže, da bo ob nastanku zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino. Takšna pogodba je sestavljena iz zavarovalne police (ali potrdila o kritju), ki mora vsebovati vse ključne sestavine zavarovalnega razmerja, in zavarovalnih pogojev, ki podrobneje določajo vaše pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti zavarovalnice kot nasprotne pogodbene stranke. Zavarovalni pogoji so sestavni del pogodbe in ključni dokument, v katerem najdete celotno vsebino pogodbenega razmerja z zavarovalnico. V zavarovalni polici so običajno navedeni le bistveni elementi, vse drugo pa določajo zavarovalni pogoji.
Ti tako vsebujejo določila o tem, kaj krije sklenjeno zavarovanje in pod kakšnimi pogoji, česa ne krije oziroma kaj krije zgolj do določene mere, kakšne so vaše pravice in obveznosti med trajanjem zavarovanja in ob nastanku zavarovalnega primera, kakšne so možnosti za prekinitev zavarovanja ... Vse to so informacije, ki jih morate poznati in razumeti, še preden se odločite, da boste sklenili pogodbo za posamezno zavarovanje. Prevečkrat se namreč zgodi, da sklenemo zavarovanje brez kritičnega premisleka in primerjave različnih ponudb na trgu. Da naše zavarovanje morda ni najustreznejše, pa ugotovimo šele, ko se nekaj zgodi; lahko pa celo nikoli, če imamo »srečo« in nam ga ni treba uveljavljati.
Zavarovalec, zavarovanec, upravičenec?
Zavarovalec oziroma sklenitelj zavarovanja je tisti, ki sklene pogodbo z zavarovalnico. Zavarovanec je oseba, ki je zavarovana. Če na primer sklenete življenjsko zavarovanje za primer svoje smrti, ste tako hkrati zavarovalec in zavarovanec. Hkrati pa boste določili tudi upravičenca, to je osebo, ki bo črpala pravice iz zavarovalne pogodbe. Če ostanemo pri življenjskem zavarovanju za primer smrti, bo upravičenec tisti (običajno je to bližnji sorodnik), ki mu bo v primeru vaše smrti izplačana dogovorjena zavarovalnina. Tovrstno zavarovanje običajno sklenemo prav zato, ker želimo svojim bližnjim (denimo otrokom), ki so odvisni od nas, zagotoviti finančno varnost, če se nam kaj zgodi.
Zavarovalna premija
Zavarovalna premija je znesek, ki ga plačujete zavarovalnici. Plačilo premije je ena vaših temeljnih dolžnosti, ki so opredeljene v zavarovalni pogodbi, in od njene izpolnitve je odvisno jamstvo zavarovalnice. To začne običajno teči šele, ko je premija poravnana. Če premije ne plačate, lahko zavarovalnica prekine pogodbo. Dobro je vedeti: Pri življenjskem zavarovanju zavarovalnica nima pravice sodno zahtevati plačila premije, če ta ni plačana. Najprej vas mora s priporočenim pismom pozvati, da plačate premije v roku, ki ne sme biti krajši od meseca dni od vročitve pisma. Če premije še vedno ne plačate, sme zavarovalnica le zmanjšati zavarovalno vsoto na odkupno vrednost zavarovanja, če so bile do takrat že plačane vsaj tri letne premije. Če tri letne premije še niso bile plačane, pa lahko zavarovalnica odstopi od pogodbe.
Zavarovalni primer in zavarovalno kritje
Zavarovalni primer je dogodek, ki je z zavarovalno pogodbo dogovorjen kot podlaga za nastanek obveznosti zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine. Zavarovalno kritje je torej obveznost, ki jo prevzame zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo – to pomeni, kdaj in v katerih primerih vam je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino. Pri življenjskih zavarovanjih je to primer smrti ali pa doživetja, pri premoženjskih zavarovanjih pa na primer nastanek škode zaradi požara, poplave, ropa ... Zavarovanja se lahko bistveno razlikujejo po obsegu kritja. Značilen primer je udar strele. Zavarovalnice v osnovnih paketih premoženjskih zavarovanj velikokrat krijejo zgolj neposredni udar strele, medtem ko je treba za kritje škode, ki nastane zaradi posrednega udara strele, dodatno plačati. Žal pa škoda pogosto nastane prav zaradi posrednega udara strele. Če posredne škode nimamo zavarovane, je zavarovalnica ne bo krila.
Zavarovalna vsota in zavarovalnina
Zavarovalna vsota pomeni zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice. Je torej največji znesek zavarovalnine, ki jo zavarovalnica lahko izplača za posamezni zavarovalni primer. Zavarovalnina pa je znesek, ki ga bo zavarovalnica v resnici izplačala ob nastanku zavarovalnega primera. Izplačana zavarovalnina ni nujno enaka zavarovalni vsoti, saj se določi glede na dejansko nastalo škodo. Če pa je škoda večja od dogovorjene zavarovalne vsote, boste morali delež, ki presega zavarovalno vsoto, poravnati sami.
Trajanje zavarovanja
Zavarovalne pogodbe lahko sklenemo za določeno časovno obdobje ali za nedoločen čas. Če se odločite za večletno zavarovanje, zavarovalnice običajno ponudijo dodatni popust, pri čemer pa se morate zavedati, da je tovrstne pogodbe nekoliko težje prekiniti, saj ste vezani na odpovedni rok in druge posledice, ki jih določa zakonodaja. Pri premoženjskih zavarovanjih denimo velikokrat mislimo, da vsako leto sklepamo novo zavarovalno pogodbo, saj nam zavarovalni agent vsako leto prinese novo zavarovalno polico. A pri premoženjskih zavarovanjih trajanje zavarovanja v zavarovalni pogodbi običajno ni določeno ali pa je dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije ne odpovesta pogodbe.
Poenostavljeno povedano – pri takšnih pogodbah morate zavarovalnici najmanj tri mesece, preden se izteče aktualno leto, sporočiti, da zavarovanja ne boste podaljšali. Če tega ne storite, vas bo zavarovalnica upravičeno terjala za plačilo premije za prihodnje zavarovalno obdobje. Kaj pa če je zavarovanje sklenjeno za določeno večletno obdobje (na primer deset let)? V prvih treh letih ne morete odstopiti od pogodbe, ko potečejo tri leta, pa lahko odstopite s šestmesečnim odpovednim rokom.
Odkupna vrednost pri življenjskih zavarovanjih
Življenjska zavarovanja so običajno dolgoročna in jih ne morete kadar koli prekiniti brez posledic. Splošni pogoji, ki veljajo za sklenjeno zavarovanje, morajo tudi določati, v katerih primerih lahko odpoveste pogodbo, kakšen je odpovedni rok in kakšne so posledice prekinitve zavarovanja. Ali in kako to lahko storite, je odvisno od posameznega zavarovanja in zavarovalnice, pri kateri ste sklenili zavarovanje. Odkupna vrednost zavarovanja je znesek, ki ga dobite, če zavarovanje predčasno prekinete. Sestavni del splošnih pogojev zavarovanja so tudi tabele odkupnih vrednosti po posameznih letih od sklenitve zavarovanja.
Potrošniki najpogosteje sprašujejo, zakaj odkupna vrednost pri predčasni prekinitvi zavarovanja ni enaka vsoti vplačanih premij. To je tudi najpogostejši vzrok za nesoglasja med zavarovancem in zavarovalnico. Žal pri zavarovanjih pogosto pričakujemo, da bomo lahko vplačani denar kadar koli »dvignili« brez posledic, kar seveda ne drži. Če predčasno prekinete zavarovanje, ne boste dobili povrnjenega tistega dela plačanih premij, ki je namenjen za kritje tveganja smrti in stroškov, ki jih obračuna zavarovalnica. Ti stroški so visoki predvsem v prvih letih po sklenitvi zavarovanja, saj bo zavarovalnica od zneska izplačila odštela še 8,5 odstotka davka od prometa zavarovalnih poslov, če je od sklenitve pogodbe minilo manj kot deset let, ter morebitno 25-odstotno akontacijo dohodnine od razlike med izplačilom in vplačanimi premijami.
Vir: www.zps.si
