Blaž Vavtar je dijak tretjega letnika strokovne srednje šole v Kamniku, živi v Radomljah in se v šolo vozi z avtobusom. Velikokrat se mu je zgodilo, da je stal na postaji in čakal na avtobus, ki ga ni in ni bilo. Če ne veš, kdaj bo prišel, se vsaka minuta vleče v nedogled. Zato je sklenil, da bo nekaj ukrenil. Odločil se je, da bo naredil aplikacijo za mobilni telefon, in se vpisal v podjetniški krožek.

»Vedno, ko smo čakali na postaji, smo se spraševali: 'Pa kje je ta bus, kdaj bo prišel? Vedno zamuja,'« pove Blaž Vavtar. »Razmišljal sem, kako bi ta problem rešili. Da bi na postajališča namestili table, ki bi sporočale, koliko je še do prihoda avtobusa, podobno kot imajo urejeno ljubljanski mestni avtobusi, se mi ni zdelo dobro, strošek bi bil zelo velik. Pa sem prišel na idejo, da bi lahko naredili aplikacijo. Potem bi vsak lahko na svojem telefonu spremljal, kdaj bo prišel 'njegov' avtobus,« pravi Blaž.

Kje je avtobus in kam gre

Svojo idejo je poimenoval Busko Kam. »Za začetek sem se usmeril v Kamnik in okolico, tu pa avtobusne prevoze opravlja podjetje Kam Bus,« razloži Blaž. »Tako ime aplikacije namiguje na kamniškega prevoznika, hkrati pa tudi pove, da bo mogoče z aplikacijo izvedeti, kje je bus in kam gre.« Da bi idejo lahko izpeljal, se je pridružil podjetniškemu krožku, ki ga na šoli vodi mentor Ustvarjalnika, Andrej Podbevšek. Vavtar je namreč dobro vedel, da ni dovolj samo imeti idejo, treba jo je »razvijati, tržiti, približati prihodnjim uporabnikom. Vse to pa zahteva drugačno znanje in spretnosti, navsezadnje pa tudi nekaj stane«.

Udeležil se je spomladanskega startup vikenda v Celju in za svojo idejo dobil široko podporo. »Ideja je bila izbrana, ker ima potencial,« pove Blažev podjetniški mentor. Mlademu Radomljanu so se pridružili dijaki iz podjetniških krožkov v drugih srednjih šolah. Zdaj sodeluje z Leo Urankar, sošolko iz srednje šole v Kamniku. »Že v Celju smo začeli to idejo razvijati in naprej je šlo kar samo od sebe.« Med drugim so med ljudmi na ulici naredili anketo o tem, ali bi potrebovali tako aplikacijo in ali bi jo bili pripravljeni plačati. »Najprej je večina rekla ne, potem ko smo povedali, na kakšen način bi plačevali, pa so rekli, da bi.« In kako bi plačevali? »En način je z mesečno vozovnico, da bi ceni dodali na primer en evro za aplikacijo. Druga možnost pa je enkratni nakup, ki bi dijaka stal nekje od pet do deset evrov,« pojasni Blaž.

Brez vlagatelja ne gre

Letos se je dolge tedne ukvarjal z zasnovo aplikacije, njeno vsebinsko in grafično podobo. »Skice, kako naj bi to bilo videti, kako naj bi delovala aplikacija, imam narejene,« pravi Blaž. Dokončno bo dal aplikacijo izdelati kakemu izkušenemu programerju. Z mentorjem ga prav zdaj iščeta. »Najprej programerja in oblikovalca, ki bosta znala oceniti, kolikšen strošek bi to konkretno predstavljalo. Potem bomo šli iskat vlagatelja, ker bomo točno vedeli, kako in kaj. Najprej pa moraš imeti nekaj v rokah. Za samo idejo ti nihče ne bo dal prav veliko denarja,« je prepričan Andrej Podbevšek. Z Blažem sta že poizvedovala, koliko denarja bi pravzaprav potrebovala, kolikšen bi moral biti vložek. »Nekdo, ki je delal sorodno aplikacijo, je rekel, da okoli 10.000 evrov.«

Računata na sodelovanje podjetja Kam Bus in tudi na posluh lokalne skupnosti. Malo sta že »potipala« in pravita, da načelno podpirajo mlade. Ocenjujeta tudi, da bi se uporabnost aplikacije dalo še razširiti. Denimo na šolske avtobuse in kombije, ki otroke iz bolj oddaljenih krajev vozijo v šolo. »Sploh tukaj okoli Kamnika je veliko krajev brez šole, od koder otroke vozijo v mesto. Starši bi lahko imeli aplikacijo, ki bi povedala, kdaj avtobus pride po otroka, popoldne pa bi preverjali, kdaj se vrne in tudi kje se v določenem trenutku nahaja. S tem bi se izognili čakanju in skrbem. Aplikacija bi po zemljevidu kazala, kje je avtobus. Če bi avtobus obtičal v mestni gneči, bi starši vedeli, da se bo njihov otrok domov vrnil z zamudo. Imeli bi občutek, da imajo stvari pod kontrolo,« razmišlja kamniški dijak.

Busko Kam je všeč tudi Blaževim sošolcem. »Pravijo, da je dobra ideja, naj dam to čim prej ven, ker tako aplikacijo res potrebujejo.« Kdaj pa bo aplikacija res zaživela? Čisto takoj še ne. Blaž ocenjuje, da je realni rok konec poletja, v začetku novega šolskega leta, v najslabšem primeru pa do zime oziroma takoj z začetkom novega koledarskega leta. Seveda je mladenič že spisal tudi poslovni načrt. In kaj si obeta od njegove izpolnitve? »Ena lepa žepnina bi to že bila. Pa tudi neke izkušnje za naprej,« še pove in doda, da ima namen študirati športni menedžment na ekonomski fakulteti.