Sašo Taljat in Luka Božič sta nastopanje v kanuju dvosedu sklenila s sedmim mestom na evropskem prvenstvu v slalomu v Tacnu. Po 12 letih sta kanu dvosed postavila v kot in se selita vsak v svoj kanu enosed. Dvojec ni več olimpijska disciplina, saj so jo zaradi povečanja ženskih kvot zamenjali s kanujem enosedom za ženske.

Pred zadnjo tekmo kariere sta imela v kanuju dvosedu zgolj tri skupne treninge, enega na mirni vodi in dva v Tacnu. »Cilj dneva je bil uvrstitev v finale, v katerem sva nato pokazala zelo korektno vožnjo. Užival sem, kot že dolgo ne,« je bil navdušen 26-letni Luka Božič, ki je v Tacnu nastopal tudi v kanuju enosedu, kjer je po izpuščenih vratih zasedel deseto mesto. Božič in Taljat sta skupaj s trenerjem Dejanom Testenom, ki je pred letošnjo sezono prestopil v japonsko reprezentanco, sestavljala zmagovito kombinacijo za osvajanje kolajn. V članski konkurenci sta v slalomu na svetovnih prvenstvih osvojila zlato in bronasto kolajno, na evropskih pa srebrno in bronasto kolajno. Medalje sta osvajala še v mlajših kategorijah in tudi v spustu. Trener Testen ju je naučil takšne samostojnosti, da ga na vseh tekmah sploh nista potrebovala ob sebi na prizorišču.

»Ker je bila to najina zadnja tekma, sem bil pred startom še bolj nervozen kot običajno. V kanu dvosed bi znova sedla le v primeru, če bi ga vrnili v olimpijski program,« je priznal 27-letni Sašo Taljat. Meni, da izločitev iz olimpijskega programa pomeni pokop discipline. Starejši tekmovalci bodo vztrajali še nekaj let, novih kombinacij mladih pa ne bodo več sestavljali.

Priznal je, da v dolgoletnem sodelovanju z Božičem vse ni bilo idealno. »Čar je tudi v tem, da znaš krmariti skozi težave. Gledalci ob televizijskih prenosih večinoma vidijo le uspehe, ne pa garanja, slabih dni in tudi kletvic na treningih,« je razlagal Taljat. V kanuju enosedu se želi prebiti v reprezentanco, zato gre vsak dan na trening, včasih opravi tudi dva. Je tudi trener v klubu Soške elektrarne, ki deluje na dveh lokacijah, v Solkanu in Mostu na Soči, kjer polovica otrok trenira na divjih vodah, polovica pa na mirnih vodah.

»V Mostu na Soči je veliko mladih. Zelo radi trenirajo, niso razvajeni, saj so trdega dela vajeni že doma. Marsikateri otrok mora na kmetiji najprej opraviti vse delo, preden lahko pride na trening. Lažje je tekmovati kot stati na tribuni in gledati otroke, ki jih treniraš. Ko pride tekma, stvari nimaš več pod nadzorom, ampak so prepuščeni sami sebi. So zelo ambiciozni in imajo vizijo, da postanejo reprezentanti, ki bodo osvajali kolajne,« je končal Taljat in dodal, da je bila neosvojitev olimpijske kolajne v Riu de Janieru pomembna izkušnja tudi za življenje po koncu športne kariere.