Antimuzej, torej muzej, ki je usmerjen v prihodnost, ne v preteklost in v katerem je sodelovanje obiskovalcev zaželeno, za promocijo znanosti in vzgojo novih inženirjev in za uresničevanje zamišljenih inovativnih idej ni dovolj. Tako je prepričan njegov ustanovitelj Rus Anton Popov, ki je vrata Antimuzeja pred enim letom odprl na Bledu. Teoretični fizik in ekonomist je že takrat med prikazovanjem poskusov, ki dajejo vpogled v delovanje tehnologij prihodnosti, napovedal, da v bližini namerava postaviti znanstveni park večjih razsežnosti. Nedavno je svoje načrte predstavil javnosti.
»Zdaj smo pripravljeni,« pravi Popov in pokaže predvideno podobo Znanstvenega parka. Skupaj s sovlagatelji, stal naj bi okoli 10 milijonov evrov, ga bo zgradil ob krožišču, ki gorenjsko avtocesto povezuje s cesto proti Bledu. Kot pravi, ima tam že pripravljeno zemljišče, gradbeno dovoljenje pričakuje v enem letu, gradnja objekta pa po njegovem ne bo dolgotrajna, zato odprtje Znanstvenega parka predvideva v letu 2019. »Trenutno iščemo sovlagatelje, ciljamo na zasebnike, na ljudi, ki bodo verjeli v projekt in bodo za njim stali. Pasivnih vlagateljev ne potrebujemo,« zatrjuje.
Piramida s pogledom v prihodnost
Osrednji objekt Znanstvenega parka bo 40 metrov visoka piramida, ki jo bodo vozniki opazili že z avtoceste. Na vprašanje, ali takšna stavba sodi v alpsko okolje, Popov odgovarja, da se bo zaradi materiala, iz katerega bo zgrajena, zlila s svojo okolico. Piramida bo na steklenih površinah zrcalila lepote okoliških gora, za gradnjo pa bodo, kot je v navadi v teh pokrajinah, uporabili še les in jeklo.
V piramidi bo predvidoma kar 4500 kvadratnih metrov prostora za seznanjanje z novimi tehnologijami. »Če bo denimo Gorenje izdelalo govoreči pralni stroj, ga bo lahko pred dosegljivostjo na trgu predstavilo v našem znanstvenem parku. Obiskovalci si ga bodo lahko ogledali in ga preizkusili. Proizvajalec bo tako lahko dobil uporabne povratne informacije, ki bodo koristile nadaljnjemu razvoju izdelka, obiskovalci pa bodo tako lahko pokukali v prihodnost,« pravi Popov.
Popov: Odšli boste drugačni, kot ste prišli
Namen njegovega prizadevanja je pri obiskovalcih vseh starosti, še najbolj pa pri najmlajših, zbuditi radovednost za znanost. Že pri svojem delu v Sankt Peterburgu je namreč Popov ob pomanjkanju tehničnega kadra ugotovil, da je z znanostjo treba zastrupiti že najmlajše. Tudi malo starejši se bodo v Znanstvenem parku lahko našli. Svoje inovativne ideje bodo lahko zaupali timu strokovnjakov, ki jim bo pomagal do uresničitve. »Morda bo kdo od obiskovalcev na takšen način prišel do novega poklica,« namiguje idejni avtor projekta.
»Znanstveni park bo nova velika zgodba,« je prepričan Popov, a si želi, da ne bi bila lokalna ali slovenska, temveč globalnega značaja. Park naj bi namreč deloval kot povezovalec znanosti, umetnosti, zabave in poslovnega sveta. Rus, ki zadnja leta živi na Bledu, kamor je prišel »po pomoti«, tako pričakuje, da se bo za poučno preživljanje prostega časa odločilo okoli 250.000 ljudi na leto, park pa bo zmogel tudi večji naval, saj bo letno lahko sprejel tudi do 800.000 obiskovalcev. »Glede na lokacijo menimo, da z obiskom ne bo težav. Predvsem v poletni sezoni se po gorenjski avtocesti mimo Lesc pelje ogromno turistov, ki jih bo zagotovo zanimalo, kaj je v notranjosti piramide,« meni sodelavec Popova Artjom Bajdak in dodaja, da je strateška pozicija ob poti na turistično oblegani Bled zelo pomembna. Piramidi, s katere naj nihče ne bi odšel takšen, kakršen je prišel, pa namerava Popov v prihodnje dodati še namestitvene zmogljivosti in modulne pisarne, kar bo stalo dodatna dva do štiri milijone evrov.
