Nov srhljiv napad v britanski prestolnici so trije napadalci začeli v soboto kmalu po deseti uri zvečer s kombijem, s katerim so na Londonskem mostu s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro podirali pešce. Ubili so sedem ljudi, ranjenih je skoraj petdeset, od tega jih je 21 v kritičnem stanju. Z mostu so zapeljali proti bližnji priljubljeni tržnici Borough Market. Njena okolica je zaradi številnih restavracij in pubov ob sobotah eden najbolj živahnih delov prestolnice. Napadalci so blizu tržnice zapustili kombi in z velikimi kuhinjskimi noži, eden od njih pa z mačeto, med tekom napadali panične ljudi. Ti so bili toliko bolj prestrašeni zaradi samomorilskih jopičev napadalcev, saj niso mogli vedeti, da so lažni, in zaradi vzklikov »To je za Alaha!«. Eden od napadalcev je v neki restavraciji zabodel več ljudi. Številni so se poskušali braniti s steklenicami, stoli in mizami.

Tretji napad v treh mesecih

Do zob oborožena protiteroristična policija se je odzvala hitro. Osem minut po prvem telefonskem klicu o dogajanju na Londonskem mostu so bili trije napadalci mrtvi. Očividci pravijo, da je bilo slišati veliko vpitja in veliko streljanja – osem policistov je izstrelilo petdeset nabojev. Policija, ki ni mogla vedeti, ali so napadalci samo trije in ali je s tem srhljiv napad končan, je evakuirala ljudi iz četrti, ki so jo začasno odrezali od sveta. Ljudje so morali imeti roke na vratu. Najmanj 48 ranjenih so z rešilci odpeljali v pet bolnišnic po Londonu. Med ranjenimi so Francoza, Avstralec in Novozelandec. Številnim lažje ranjenim so pomagali na kraju napada in v bližnjem hotelu.

To je bil že tretji teroristični napad v Veliki Britaniji v manj kot treh mesecih, v katerih je umrlo 34 ljudi, in že drugi v Londonu, ki se je začel na mostu. Marca je moški zapeljal med pešce na Westminstrskem mostu, ki je štiri mostove čez Temzo pred Londonskim. Protiteroristični oddelek policije se je nedvomno hitro odzval, a vseeno se postavlja vprašanje, koliko žrtev bi bilo, če bi bili napadalci oboroženi s strelnim orožjem, posebej avtomatskim. V osmih minutah bi lahko umorili zelo veliko ljudi.

Prekinjena volilna kampanja

Zaradi napada so vodilne stranke začasno prekinile kampanjo za volitve, ki bodo v četrtek, in zavrnile pozive k preložitvi volitev. Čeprav o tem politiki niso želeli govoriti, je veliko ugibanj, kako bo nov srhljiv teroristični napad, ki se je zgodil manj kot dva tedna po napadu samomorilskega bombaša v Manchestru, vplival na izid volitev. Vodilni politiki hvalijo hitri odziv policije, a mnogi kritiki poudarjajo, da ta gotovo ne bi bil tako hiter in učinkovit, če bi se napad zgodil v kakšnem drugem mestu, posebno zato, ker je konservativna vlada z varčevalno politiko vlade tako oklestila proračun policije, da je morala ta v zadnjih sedmih letih odpustiti 20.000 policistov, med njimi dva tisoč oboroženih. Nekateri kritiki tudi pravijo, da je morda skrajni čas, da bi bili oboroženi vsi policisti. Če bi bil v soboto zvečer oborožen policist, ki se je napadalcem postavil po robu, ali če bi bilo v bližini več policistov, bi se sobotni napad morda končal drugače.

Nova teroristična nevarnost

Konservativna premierka Theresa May je sklicala izredni sestanek Cobre, telesa, katerega člani so vodilni ministri in vodilni ljudje policije in varnostno-obveščevalnih služb. Po napadu v Manchestru je sklicala dva sestanka Cobre in po drugem sporočila povišanje stopnje teroristične nevarnosti z druge najvišje na najvišjo: z resne, po kateri je nov napad zelo verjeten, na kritično, po kateri je napad samo vprašanje časa. V skladu s to odločitvijo se je policistom v Londonu pridružilo skoraj tisoč vojakov. Samo štiri dni kasneje so stopnjo teroristične nevarnosti znižali nazaj na drugo najvišjo, vojska pa se je prejšnji ponedeljek vrnila v vojašnice.

Po tokratnem napadu stopnje nevarnosti niso povišali. Mayeva, ki ji utegnejo kmalu očitati, da je politično izkoristila napad, je po sestanku Cobre dejala, da so varnostno-obveščevalne službe in policija po napadu na Westminstrskem mostu preprečile pet »kredibilnih terorističnih načrtov«. Poudarila je, da zadnji trije napadi niso povezani, a dodala, da gre za nov trend v teroristični grožnji.

Dovolj je dovolj

To naj bi pomenilo, da ne gre samo za skrbno načrtovane napade izurjenih teroristov ali po spletu radikaliziranih posameznikov, ampak za skrajneže, ki posnemajo drug drugega in pogosto posegajo po preprostih metodah napada (vozila, noži). »Dovolj je dovolj,« je dejala Mayeva, ki je napovedala spremembe pri »soočanju z muslimanskimi skrajneži in zlo ideologijo«, ki jih navdihuje, posebno v povezavi z njihovim radikaliziranjem po spletu. Zares novi v izjavi premierke sta bili ocena, da so bili v Britaniji vse preveč tolerantni do islamskega ekstremizma, in napoved sprememb v protiteroristični strategiji oziroma novih pooblastil policije in varnostnih služb. Laburisti so premierko že obtožili – verjetno upravičeno – da je s to izjavo zlorabila prekinitev kampanje oziroma napad izkoristila za nadaljevanje kampanje, ker je napovedala povolilne ukrepe.

terorizem teroristični napad London Velika Britanija Londonski most konservativci premierka Theresa May Sadiq Khan Donald Trump Angela Merkel Emmanuel Macron Miro Cerar Karl Erjavec vlada odbor cobra