V mesecih, ko Slovenija in Hrvaška čakata na odločitev Mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu za določitev meje med državama, je še enkrat postalo jasno, da državi glede bližnje odločitve sodišča nista zbližali stališč. Na tiskovni konferenci ob koncu predsedniškega zasedanja Brdo-Brioni, na katerem so se voditelji pogovarjali o stabilnosti regije, krepitvi zaupanja in nadaljevanju reformnih procesov, sta slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar Kitarović znova ponazorila, da stališča obeh držav ostajajo nespremenjena.
Pahor spominjal na odločitev sodišča za nadaljevanje postopka
Pahor je spominjal na način, kako je prišlo do sklenitve arbitražnega sporazuma. Namreč, da se je s dogovorom zanj umaknila blokada Slovenije v pristopnih pogajanjih s Hrvaško, Hrvaška pa je nato bila deležna tudi podpore Slovenija za uspešno sklenitev pogajanj. Toda zaradi razkritih prisluhov slovenski agentki pri sodišču Simoni Drenik in arbitru Jerneju Sekolcu državi še naprej ostajata na svojih bregovih glede podpore arbitražnemu sodišču in njegovi odločitvi, ki se pričakuje v naslednjih mesecih. Pahor je spomnil na odločitev sodišča, da po razkritih prisluhih nadaljuje z delom. »Sodišče se je izreklo o prekršku, ki ga je storila slovenska stran in reklo, da ni dovolj velik, da bi prekinilo delo sodišča, ki je bil ustanovljeno z mednarodnim sporazumom,« je dejal slovenski predsednik.
Ob argumentiranju za končanje arbitražnega dogovora je še spomnil, da sta pred šestimi leti s takratno predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor prvo zasedanje procesa Brdo-Brijuni sklicala prav zaradi moralne avtoritete, ki sta jo imela zaradi doseženega arbitražnega dogovora. Te avtoritete pa z Grabar Kitarovićevo za nadaljevanje procesa Brdo-Brioni ne bosta več imela, če državi ne bosta uveljavili dogovora.
Grabar Kitarovićeva za drugačno reševanje spora
Grabar Kitarovićeva temu sicer ni oporekala, je pa spomnila, da je hrvaški sabor soglasno sprejel odločitev o umiku od arbitražnega sporazuma in da se ob njegovi sklenitvi ni moglo predvideti, da se bodo zgodile okoliščine, zaradi katerih ne bo možno sprejeti odločitve sodišča. Grabar Kitarovićeva je izrazila upanje, da zaradi tega ne bo prihajalo do novih incidentov med državama, ob čemer je dodala, da že v preteklih letih ni bilo večjih mejnih incidentov. »Pomembno je, da ohranimo prijateljske odnose. (…) Ne smemo dovoliti, da arbitraža obremenjuje druge prijateljske odnose,« je dejala in pristavila, da je Hrvaška vprašanje meje pripravljena reševati na druge načine, kar je sicer znano stališče hrvaške vlade.
Toda Pahor je vztrajal, da kompromisa glede arbitražne odločitve ni. Tega med hrvaško in slovensko vlado vidi zgolj v načinu uveljavitve odločitve v šestih mesecih po sprejeti odločitvi, kot je to določeno z arbitražnim sporazumom. »Samo v tem vidim odgovornost obeh vlad, držav in parlamentov, da po modri in razumni poti uveljavita odločitev in se izogneta incidentom.« O slovensko-hrvaškem sporu glede sprejemanja odločitve arbitražnega sodišča sicer na zasedanju Brdo-Brioni niso govorili, je sicer še povedala Grabar-Kitarovićeva.
Poseben gost srečanja, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, se je neposrednemu komentiranju te izmenjave mnenj med Grabar Kitarovićevo in Pahorjem izognil. Nemško stališče izhaja iz splošnega spoštovanja mednarodnega prava. Gre pa za dvostranski spor o vsebini in obsežnosti mednarodnega sporazuma, je dejal Steinmeier. Nemški predsednik je izrazil prepričanje, da zaradi tega spora ne bodo ogroženi dobri medsosedski odnosi med državama.
Zahodni Balkan že sodi v Evropo in EU
Ob robu se srečujejo tudi zunanji ministri držav pobude, ki se bodo na plenarnem zasedanju pridružili predsednikom. Srečanje vodita slovenski in hrvaški zunanji minister Karl Erjavec in Davor Ivo Stier, udeležujejo pa se ga še srbski zunanji minister Ivica Dačić, zunanji minister BiH Igor Crnadak, novi makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov, namestnik albanskega zunanjega ministra Halil Hyseni ter Zoran Janković, državni sekretar za politična vprašanja na črnogorskem zunanjem ministrstvu.
Slovenija in Hrvaška si bosta s skupnimi močmi prizadevali, da ostane na agendi EU širitev na Zahodni Balkan, sta povedala Erjavec in Stier. O mejah oziroma skorajšnji odločitvi arbitraže o meji med državama niso govorili. Ministri so se strinjali, da Zahodni Balkan že sodi v Evropo in EU, da pa morajo države v regiji opraviti vse reforme - od krepitve državnih institucij do vladavine prava, torej boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, je dejal Erjavec.
V središču je bila potreba po pospešitvi širitvenega procesa v EU, ki je eden pomembnih ciljev unije, pa tudi prihodnost mladih.
