Koprski župan Boris Popovič že leta na sodišča večkrat kot sebe pošilja zdravniška opravičila. Med drugim zaradi težav s povišanim krvnim tlakom in bolečin v predelu hrbtenice ter prsnega koša. Pred kratkim je bil na dneve, ko bi se moral zglasiti na sodišču, hospitaliziran v tujini. Enkrat na Hrvaškem, drugič v Srbiji. Z njegovimi bolniškimi odsotnostmi se sedaj ukvarjajo kriminalisti, sodišče pa je odredilo tudi njegov pregled pred komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti, a nanj ni prišel. »Ne moremo ga privleči za roko, sodišče smo obvestili, da ga ni bilo,« je pojasnil predsednik komisije in izvedenec medicinske stroke prof. dr. Jože Balažic.
Izvedenci imajo vedno več dela
Takšnih zgodb je še mnogo. Z zdravniškim opravičilom je za preklic naroka na okrajnem sodišču v Žalcu poskrbel stečajni upravitelj Branko Đorđević, obtožen nevestnega dela. Je pa v tem času lahko s svojim odvetnikom v kavarni srebal kavo. Igor Bavčar zaradi nenadne nujne operacije ni mogel na prestajanje zaporne kazni. Nekaj mesecev zatem je bil ujet pri igranju košarke. Zadnji primer je Mirko Krašovec, ki je v zadevi Betnava pravnomočno obsojen na tri leta zapora ob koncih tedna, a ga na prestajanje zaporne kazni ni bilo, ker je bil hospitaliziran v Avstriji.
Jože Balažic se s primeri zdravstvenih opravičil ukvarja kot sodni izvedenec. »V zadnjih dveh letih je število primerov, ko presojamo zdravstveno stanje posameznikov, močno poskočilo in še narašča,« pojasnjuje Balažic in pripomni, da v nekaterih primerih zdravstveno stanje obdolženih res ne dopušča prisotnosti, se pa v precej primerih na koncu izkaže, da bi posameznik vendarle lahko prišel na sodišče ali na prestajanje zaporne kazni. »Iz zdravniških opravičil ne moreš razbrati in presoditi ničesar, zato v takšnih primerih zahtevamo celotno zdravstveno dokumentacijo,« pojasni.
Vse več osumljencev pošilja zdravniška opravičila iz tujine. Ali lahko naši izvedenci pobrskajo po dokumentih tuje zdravstvene ustanove? Balažic pravi, da meja ne bi smela biti ovira: »Izvedenci sicer res ne moremo sami dostopati do dokumentacije iz tujine, lahko pa zanjo uradno zaprosi sodišče po uradnih diplomatskih poteh. Na komisiji smo že obravnavali nekaj takšnih primerov.« Ocenjuje pa, da se je z možnostjo čezmejnega zdravljenja odprla tudi večja možnost za morebitne zlorabe.
Največ težav na okrožnih sodiščih
Po podatkih pravosodnega ministrstva problem zdravniških opravičil, s katerimi se obdolženci in priče izmikajo sodnim obravnavam, obsojenci pa začetku prestajanja zapornih kazni, ni majhen. Pregled po sodiščih je pokazal, da so takšne prakse posebej očitne na kazenskih in preiskovalnih oddelkih okrožnih sodišč. V primeru večkratnih kršitev so se sodniki lahko že doslej odločili, da za drugo mnenje o sposobnostih obdolženca za spremljanje obravnave poprosijo izvedenca medicinske stroke. O tem, ali so zdravniki obdolženim upravičeno napisali zdravniško opravičilo, pa lahko preverijo s pomočjo imenovanih zdravnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A izkušnje kažejo, da slednje počnejo redko. Leta 2015 so imenovani zdravniki napisali 47 takšnih mnenj, za katere lahko zaprosijo zavarovane osebe same ali sodišče, pojasnjuje sogovornik Damjan Kos. V 13 primerih so odločili drugače kot izbrani osebni zdravniki. Menili so torej, da bi posameznik lahko prišel na sodišče.
Bodo izigravanje omejila nova pravila?
Ministrstvo za pravosodje na zlorabe zdravniških potrdil odgovarja z novelo zakona o kazenskem postopku, ki je trenutno v postopku sprejemanja v državnem zboru. V predlogu jasneje določa, kdaj lahko sodišče posamezniku opraviči odsotnost, in dopušča sodnikom, da upravičenost potrdila preverijo takoj. Novela predvideva, da bi bili obdolženci lahko upravičeno odsotni v primeru smrti bližnjega, naravne nesreče, neodložljivih obveznosti (samo kadar bi zaradi neudeležbe nastala večja škoda) in tudi zdravstvenih razlogov. V primeru slednjih bi sodnik opravičilo sprejel le, če bi bili bolezen ali poškodba nenadni in nepredvidljivi ter bi posamezniku onemogočili prihod na sodišče ali sodelovanje v kazenskem postopku. Opravičilo na predpisanem obrazcu bi moral obdolženec praviloma na sodišče poslati dva dni pred obravnavo, s čimer naj bi se izognili temu, da njihovi odvetniki opravičila prinašajo zadnji hip. Sodišče pa bi lahko zahtevalo presojo upravičenosti izdanega opravičila pri imenovanem zdravniku ZZZS.
Poleg tega je bil letos na pobudo pravosodnega ministrstva spremenjen 115. člen zakona o pravdnem postopku. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila že takoj ob predložitvi prvega opravičila in ne šele v primeru, ko nekdo z njim sodniku pomaha večkrat.
