Sava Re in njen nekdanji predsednik uprave Zvonko Ivanušič sta tako v delovnopravnem kot v gospodarskem sporu sklenila sodno poravnavo. S tem so, kot navaja uprava pozavarovalnice, razrešena vsa sporna razmerja glede prenehanja Ivanušičeve pogodbe o zaposlitvi pa tudi glede njegovega odpoklica z mesta predsednika uprave Save Re.
Ivanušič je sredi lanskega oktobra vložil tožbo na ljubljansko okrožno sodišče. Zahteval je ničnost sklepa nadzornikov zavarovalnice o njegovem odpoklicu s položaja predsednika in člana uprave Save Re. Hkrati je zahteval tudi ničnost vpisa spremembe zastopnikov v sodni register, vrnitev na stari položaj pa tudi povrnitev nematerialne škode, ki naj bi jo menda ocenil na 8000 evrov. Ker je uveljavljal ničnost sklepa nadzornikov o svoji razrešitvi, naj Ivanušič povrnitve materialne škode ne bi zahteval. V tožbi, vloženi na ljubljansko delovno in socialno sodišče, pa je Ivanušič Savi Re očital nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zahteval, da se ga v pozavarovalnici ponovno zaposli.
Ker je sodna poravnava tajna, ni znano, o čem konkretno sta se zdajšnji predsednik uprave Save Re Marko Jazbec in Zvonko Ivanušič sporazumela. Po naših informacijah naj bi se dogovorila, da se krivdna razrešitev spremeni v nekrivdno, kar Ivanušiču prinese tudi nekaj odpravnine. Nekdanji šef pozavarovalnice pa bo umaknil tožbo in zahtevo po polni reintegraciji v Savo Re.
Tomažič vztraja, da ga je Ivanušič zavajal
Z razpletom sodne poravnave je Sava Re po svoje priznala, da je bila krivdna razrešitev Ivanušiča s položaja predsednika uprave nekoliko nepremišljena. Spomnimo, da ga je s tega mesta odnesel medijsko razvpit nakup nekdanje poslovne stavbe ACH. Sava Re jo je februarja lani kupila za 5,1 milijona evrov oziroma po 45 odstotkov višji ceni, kot je zanjo nekaj mesecev prej odštela Metalka Commerce. Ivanušičev odhod je zahteval tedanji prvi nadzornik Save Re Branko Tomažič, ki se je moral kasneje s položaja tudi sam posloviti. Tomažič je v nedavnem odgovoru na intervju ljubljanskega župana Zorana Jankovića za Delo sicer priznal, da z nakupom nekdanje poslovne stavbe ACH ni bila storjena »nedvoumna škoda«, temveč da je bil glavni Ivanušičev greh ta, da je nadzornike »v celotnem postopku nakupa zavestno zavajal«.
Dober izkupiček od najemnine
Po naših informacijah bi se lahko Savi Re omenjeni nakup nekdanje poslovne stavbe ACH celo izplačal. Kot smo izvedeli, naj bi bil namreč med pozavarovalnico in družbo NIL sklenjen dogovor o poslovnem najemu. Po tem dogovoru bi NIL plačeval mesečno najemnino v višini 13 evrov za kvadratni meter, kar pomeni 10-odstotni donos na kapital. Če te informacije držijo, bi se torej investicija povrnila že v desetih letih. Na Savo Re smo naslovili številna vprašanja, povezana z dogovorjenim poslovnim najemom. Odgovorov nismo dobili. Pojasnili so le, da »gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe«. Prav tako smo zaman čakali na odgovore šefa družbe NIL Vaska Berdena.
Nepremičninski strokovnjak, ki ne želi biti imenovan, nam je povedal, da je razpon cene za poslovni najem v Ljubljani trenutno od 8 do 15 evrov za kvadratni meter, kar pomeni, da je najemnina v višini 13 evrov za kvadratni meter za Savo Re razmeroma dober izkupiček. Nekdanja poslovna zgradba ACH je sicer dobro vzdrževana in tudi njena lokacija (za Bežigradom) je ugodna, saj je v bližini tudi obvoznica. Poslovna stavba meri skupno 4600 kvadratnih metrov, od tega je 3000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in 1600 kvadratnih metrov podzemne garaže.
SDH nima vseh informacij o poravnavi
Največji delničar Save Re je s 25 odstotki Slovenski državni holding (SDH). Zato nas je zanimalo, ali bo njegova uprava skupščini delničarjev zavarovalnice predlagala kakršne koli ukrepe zoper člane nadzornega sveta pozavarovalnice, ki so – kot kaže poravnava – z razrešitvijo Ivanušiča povzročili škodo Savi Re. »SDH razpolaga zgolj z javno dostopnimi informacijami, ki so dostopne vsem drugim delničarjem. O razlogih za poravnavo SDH ni bil obveščen, zato ne more podati odgovorov na vprašanja,« so odgovorili v državnem holdingu. Zagotovili pa so, da bo SDH kot delničar ravnal »skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in možnostmi, ki jih ima na voljo«.
