»Sem izvoljeni predstavnik prebivalcev Pittsburgha, ne Pariza« je v vehementnem razlaganju odločitve o ameriškem umiku iz pariškega podnebnega sporazuma in postavljanju ZDA nad mednarodno skupnost dejal Donald Trump. Odmev je bil takojšen. Bill Peduto, župan Pittsburgha, ga je spomnil, da je njegovo mesto večinsko podprlo Clintonovo, poleg tega pa se je pridružilo še koaliciji 50 ameriških mest, vključno z Los Angelesom in New Yorkom, ki so se zavezala, da bodo sledila pariškemu kažipotu.
Ameriškega predsednika so zaradi njegove sicer ves čas napovedovane odločitve zapustili nekateri svetovalci, med njimi Elon Musk, direktor Tesle, in Robert Iger, ki je na čelu družbe Walt Disney. Kalifornijski guverner Jerry Brown, ki že velja za neuradnega ameriškega ambasadorja boja proti podnebnim spremembam, je včeraj odpotoval na Kitajsko na vrsto srečanj na to temo, oglasil pa se je tudi nekdanji predsednik Barack Obama, ki je Trumpu očital, da »zavrača prihodnost«. Dejal je, da pariški sporazum nacijam na široko odpira vrata za podjetja, znanstvenike in inženirje pri visoko tehnoloških in nizkoogljičnih inovacijah, in dodal, da bodo države, ki ostajajo v sporazumu, želele koristi od ustvarjanja novih delovnih mest in industrij.
Nobenih novih pogajanj!
Francija, Nemčija in Italija so se odzvale s skupno izjavo, da o pariškem sporazumu ne bo nobenih novih pogajanj, kot je namigoval Trump. Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je ameriškega kolega tudi poklical in mu povedal, da »ne obstaja nikakršen načrt B« o podnebnih spremembah in da »ni nobene možnosti«, da bi se Francija pogajala o manj ambicioznem podnebnem sporazumu. V za francoske predsednike povsem nenavadnem komentarju Trumpove odločitve v angleščini je pozval ameriške znanstvenike, inženirje in poslovneže, naj pridejo v Francijo in nadaljujejo svoje delo. Omenjeni trojici držav se ni pridružila Velika Britanija, je pa premierka Theresa May sporočila, da je Trumpu po telefonu povedala, da je razočarana nad njegovo odločitvijo, saj je zanjo podnebni sporazum »varnostna mreža za prihodnje generacije«. Z Downing Streeta so dodali, da ji je ameriški predsednik jasno povedal, da ZDA ne zapirajo vrat za prihodnje dogovore. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob omenjeni skupni izjavi pozvala k nadaljevanju »podnebnih politik, ki bodo ohranile naš svet«, žolčno pa se je na Trumpovo odločitev odzval japonski finančni minister Taro Aso. Dejal je, da je Amerika pokazala svojo kronično slabost. Njen umik iz sporazuma je primerjal z vlogo ZDA pri postavljanju in nato rušenju Društva narodov in dodal: »Mislim, da so pač takšni«.
Kritično so se odzvale afriške in tihomorske otoške države, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozijo vse hujše suše ali pa občuten dvig morske gladine. V globalnem soglasnem obsojanju je s sicer nedoločenim odzivom nekoliko izstopal ruski predsednik Vladimir Putin. Ob robu sanktpeterburškega mednarodnega ekonomskega foruma je menil, da »ne bi smeli dvigovati toliko prahu glede tega, ampak ustvarjati pogoje za skupna prizadevanja«, pri čemer je dejal, da bi lahko Trump o odločitvi bolje razmislil. Ob besedni globalni obsodbi odločitve je vprašanje, kako bo z dejanji. Na včerajšnjem vrhu EU in Kitajske niso oblikovali obljubljene skupne izjave o zavezanosti pariškemu sporazumu zaradi nesoglasij glede medsebojne trgovine.
