To je tudi razlog, da v dovoljenem obsegu 20 odstotkov oziroma osem ur na teden še danes opravljam delo zdravnika kot redno zaposleni (in ne s. p.), in to v javnem zdravstvenem zavodu. Kot nekdo, ki je večino življenja delal v zdravstvu in sistem dobro pozna, si seveda dovoljujem biti kritičen do rešitev, ki jih sam ocenjujem za škodljive za slovenski javni zdravstveni sistem, ne nazadnje jih ne priporoča niti sama analiza Svetovne zdravstvene organizacije, katere naročnik je bilo prav ministrstvo za zdravje.
Tomaž Gantar, PortorožPrim. dr. Marjan Fortuna: V čem je opravljanje samostojnega poklica zdravnika kršenje Hipokratove prisege?
Zdravnik – s. p.? Tako se v naslovu prispevka v Dnevniku 30. maja 2017 sprašuje bralka. Meni namreč, da tak naziv spada le k podjetnikom, praviloma obrtnikom, ki polagajo ploščice, popravljajo pralne stroje, pipe, peči za centralno kurjavo, peke – za pisatelje, pravnike in druge poklice, ki se začnejo s črko p, je že vprašanje, nikakor pa ne za zdravnike. Nič je ne moti, če so nekdanji in sedanji politiki hkrati tudi podjetniki. Pa mislite, da so postali podjetniki šele po koncu politične kariere? Dajte, no, ne bodite naivni.
Le katera vlada in kateri parlament (naš!) sta z zakonom »požegnala« možnost, da sme (sme – prav ste prebrali, sme!) zdravnik opravljati zdravstveno dejavnost kot s. p. (samostojni poklic)? Da, zdravnik, kdo pa? Ali morda padar? Morda bi enako moralo veljati le še za duhovnike (seveda katoliške, da ne bo nesporazuma). Pa obrnimo vprašanje. Kateri parlament pa si upa »požegnati«, da zdravnik ne sme opravljati samostojnega poklica (morda kateri iz Južne Amerike ali s korejskega polotoka)?
Država oziroma državni organi bi zavestno kršili z ustavo zagotovljeno pravico svobode do dela, če bi omejevali delo komur koli, saj je vsakomur pod enakimi pogoji dopustno vsako delo. Z ustanovitvijo s. p. je vsaj malo več reda in manj dela na črno.
Kolikor vem, je v prispevku omenjeni gospod urolog, čigar s. p. tako zelo moti bralko. Zdaj je pač politik in ob hudem pomanjkanju specialistov ravno te specialnosti bi ga morali celo pohvaliti, saj je še kako v javnem interesu oziroma koristi večine ali kritične mase uroloških bolnikov, da lahko ob svojem delu poslanca opravlja še svoj osnovni poklic, kolikor ga lahko. Po naravi stvari urolog še kako skrbi za potrebe in interese svoje ciljne skupine volilcev – upokojencev, ki jih je med urološkimi bolniki največ. In kaj je tu v nasprotju s sprejemljivim moralno-etičnim okusom? Naj bi bili zdravniki obdani z avreolo svetosti?
V prispevku se nadalje avtorica povrhu še posmehuje, da s. p. nikakor ne sodi k Hipokratovim zaprisežencem v belih (tudi nekateri prej omenjeni poklici jih imajo), brezmadežnih, malodane sterilnih haljah, ki že vizualno zagotavljajo visoko raven osebnostne morale. Kaj pa ima morala pri opravljanju samostojnega poklica? In jim (namreč zdravnikom) poklicno in delovno odgovornost zapovedujejo popolnoma drugi oziroma drugačni zakoni. Kateri? Socialistični? Ali ni ustava vrhovni pravni akt, ki velja za vse brez izjeme? Nekateri ne tako redki posamezniki bi nekomu oziroma nekaterim poklicnim skupinam kar omejevali delo ali ga celo prepovedali. Nihče pod soncem nima pravice nikomur (pa tudi če gre za najvišje predstavnike oblasti) omejevati dela, če je to legalno, legitimno in strokovno. Nihče!
Od kod potegne potem pišoča bralka še Hipokrata? Kaj ima to z njim? Takrat, ko komu ustreza in želi očitati zdravnikom kršenje Hipokratove prisege, se vedno sklicujejo nanjo, ko jim ne ustreza, pa jo lahko kršimo denimo z nenormalno dolgimi čakalnimi dobami (tudi pri uroloških bolnikih), za katere nismo krivi zdravniki, da drugih kršitev niti ne omenjam (na primer poklicna molčečnost ali ugovor vesti do nekaterih posegov, ki smo jih primorani opravljati). V čem je opravljanje samostojnega poklica zdravnika kršenje Hipokratove prisege? Take fantazme lahko nastanejo samo v družbi, kjer ima domovinsko pravico zavist, ki ne bo nikoli izumrla, in je socialistična miselnost še vedno globoko zakoreninjena v naši zavesti. Še malo, pa bo samostojno opravljanje katerega koli poklica kriminalno dejanje.
Nikoli ne bomo prišli do temeljite in prave reforme zdravstva, dokler ne bomo spremenili svoje miselnosti, ki predstavlja največjo oviro do kakršnih koli sprememb.
Prim. dr. Marjan Fortuna
