Velik del te razprave je posvečen prav evru. Po zaslugi ekonomskega in monetarnega povezovanja smo z leti postajali močnejši. Evro danes uporablja kar 340  milijonov Evropejcev v 19  državah članicah. Je druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu, ki je omogočila stabilne cene in postala del vsakdanjika večine evropskih državljanov.

Vendar je finančna kriza, ki se je sicer začela drugje in iz drugačnih razlogov, razkrila pomanjkljivosti v zasnovi evra. Dolgotrajna socialna kriza v številnih državah članicah je spodkopala zaupanje v njegovo uspešnost. Od začetka krize so bile izvedene pomembne reforme, ki so obravnavale nekatere vrzeli in pomanjkljivosti v strukturi evra. Vendar pa še nismo dosegli popolne in odporne ekonomske in monetarne unije. Obenem se je doseganje napredka zaradi različnih mnenj in stališč izkazalo za težavno. Komisija je objavila razmislek, da bi spodbudila nadaljevanje te razprave in iskanje širokega političnega soglasja, skupne vizije za evro.

Jasno se moramo izreči glede nekaterih ključnih načel. Zmanjšanje tveganj v sistemu mora iti z roko v roki z njihovo širšo porazdelitvijo. Evro bi moral biti tudi v prihodnje dostopen za vse države EU, tako da nadaljnje povezovanje med članicami ne bi smelo ogroziti enotnosti notranjega trga. Prav tako moramo dodatno okrepiti preglednost in demokratično odgovornost pri sprejemanju odločitev.

Ob upoštevanju teh načel smo opredelili ključna področja za kratkoročne in dolgoročne ukrepe ter predlagamo možnosti za spodbuditev razprave.

Nujno potrebujemo popolnoma integriran in varen finančni sistem. Nadzor nad bankami ter pravila in mehanizme za reševanje bank, ki se znajdejo v težavah, smo že izboljšali. To moramo nadgraditi z dopolnitvijo bančne unije z nadaljnjimi ukrepi za zmanjšanje tveganj, med katerimi so tudi nedavno predlagani zakonodaja in strategija za zmanjšanje slabih posojil ter evropski sistem jamstva za vloge in varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje. Vzporedno moramo pospešiti nadaljnje povezovanje unije kapitalskih trgov. S tem bomo ustvarili dodatno financiranje za naša podjetja in obenem delili tveganja prek zasebnih kanalov.

Tesnejše povezovanje ekonomske in fiskalne unije bi lahko vključevalo okrepitev evropskega usklajevanja ekonomskih politik, da bodo vse države izpeljale reforme, ki so potrebne za vzdržno in vključujočo rast njihovih gospodarstev. Vključevalo bi lahko tudi izboljšanje finančne podpore iz proračuna EU, ki se namenja strukturnim reformam. Razmisliti bi bilo mogoče o vzpostavitvi funkcije makroekonomske stabilizacije za evrsko območje, da bi lahko pomagali državam ob gospodarskih pretresih, ki so preveliki, da bi jih zmogle obvladovati same. To lahko storimo na več načinov, med drugim z evropsko shemo za zaščito naložb, s katero bi se zagotovile naložbe v času, ko je nacionalno financiranje omejeno. Nobena od izbranih možnosti pa ne sme povzročiti trajnih prenosov med državami ali zgolj enosmernih prenosov niti ogroziti spodbud za oblikovanje trdnih fiskalnih politik na nacionalni ravni.

Navsezadnje moramo svoj politični proces še dodatno prilagoditi. S poglabljanjem gospodarskega povezovanja se namreč krepi tudi politično povezovanje. V ta namen vse tesneje sodelujemo z evropskim parlamentom, nacionalnimi vladami in parlamenti ter s socialnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh.

Enotna valuta je eden najoprijemljivejših evropskih dosežkov. Veliko več je kot zgolj monetarni projekt, saj je bila zasnovana kot obljuba blaginje. Da bi to obljubo ohranili tudi za prihodnje generacije, se moramo dokončanja tega projekta smelo lotiti že zdaj.

Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis