Še preden je ameriški predsednik Donald Trump sinoči po našem času sporočil svojo odločitev o odstopu ZDA od pariškega podnebnega sporazuma, so se po svetu že vrstile izjave in poteze v podporo ohranitvi dogovorjenih ukrepov za upočasnitev segrevanja ozračja, ki so ga dosegli po napornih globalnih pogajanjih. V ospredje teh prizadevanj je stopila nekdaj težko predstavljiva klimatska naveza Evropske unije in Kitajske. Bruselj in Peking sta sporočila, da si bosta ne glede na ameriško odločitev prizadevala, da pariški sporazum obstane in da se nadaljuje vlaganje v obnovljive vire energije. Simbolno težo tej zavezi bodo dali danes na evropsko-kitajskem vrhu v Bruslju, ko se bo 28 držav članic Unije in Kitajska podpisalo pod skupno izjavo z zavezo, da bodo zmanjšale porabo fosilnih goriv, vlagale v razvoj zelenih tehnologij in letno zbrale sto milijard evrov, ki jih bodo namenile revnejšim državam za zmanjšanje izpustov.
Nova razmerja
Takšne izjave Peking in Bruselj nista podpisala še nikoli in predstavlja še en dokaz o naraščajočem razkoraku med ZDA in staro celino. Resda boj proti podnebnim spremembam nikoli ni bil zgled transatlantskega partnerstva, vsaj do pariškega sporazuma, pod katerega se je podpisal Barack Obama, ki je včeraj kritiziral Trumpa, ne. Res pa je tudi, da v preteklosti v razhajanjih med ZDA in EU naslednji sogovornik Bruslja ni bil Peking.
»Pokazali jim bomo, da je izpolnjevanje zavez iz sporazuma zelo pozitivno za naše gospodarstvo, za razvoj naprednih tehnologij in za blagostanje naših državljanov,« je med vrsticami izjave za Reuters lekcijo Američanom napovedoval evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Canete. V osnutku izjave, ki ga je objavil CNN, med drugim piše, da »EU in Kitajska ocenjujeta, da podnebni ukrepi in prehod na čisto energijo še nikoli niso bili tako pomembni«. Zavezujeta se k znatnemu povečanju političnega, tehnološkega, gospodarskega in znanstvenega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam in v razvoju tehnologij za okolju prijazno pridobivanje energije. Posebej konkreten je bil včeraj predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker. Dejal je, da je Kitajska pripravljena prevzeti vodilno globalno vlogo namesto ZDA.
Nad sporazumom bo visel vprašaj
Po sredinem poročanju ameriških medijev, da se je Trump odločil za odstop od sporazuma, so odzivi včeraj prihajali tudi od drugod. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija podpira sporazum, da pa »je samo po sebi umevno, da bo brez ameriške udeležbe manj učinkovit«. Indija kot država s četrtim največjim deležem ogljikovih izpustov na svetu je tudi nakazala, da se bo sporazuma držala. Odzvali so se tudi že trgi. Pričakovano se je povzpela cena nafte zaradi obetov, da bi povpraševanje lahko naraslo.
Kot kaže za zdaj, so torej vse največje onesnaževalke naklonjene nadaljnjemu izpolnjevanju zavez, ne glede na ameriško odločitev. To je pomembno, ker pariški podnebni sporazum nima mehanizmov sankcij oziroma prisile za izpolnjevane zavez. Temelji edino na zaupanju, spoštovanju danih zavez in političnem pritisku. Vendarle bi lahko ob odstopu ZDA od sporazuma težave nastale na daljši rok, zlasti pri manj razvitih državah, ali pri tistih, ki bi jih ZDA morda skušale prepričati, da jim pri odstopu od pariškega sporazuma sledijo. Trenutno je njihova družba namreč sila skromna – podpisali ga nista le Sirija in Nikaragva, pa še to iz čisto drugačnih razlogov. Sodeč po preteklih ameriških praksah sklepanja koalicij in sodeč po Trumpovi napovedi drugačnega sporazuma, takšna strategija ni nepredstavljiva.
ZDA bodo sicer od sporazuma odstopile po predvidenem postopku, kar pomeni, da bo trajal štiri leta in bo padel prav v čas ob naslednjih predsedniških volitvah. Ena tema slednjih je tako bržkone že znana…
