Že res, da ameriški predsednik Donald Trump vihti meč protekcionizma, Kitajska pa skuša postati prva branilka proste trgovine, a evropska industrija opozarja, da so pogoji poslovanja na Kitajskem vse prej kot zgled prostega trga. Rezultati ankete Evropske trgovinske zbornice na Kitajskem med evropskimi podjetji, ki so jo objavili tik pred obiskom kitajskega premierja Li Keqianga v Berlinu in Bruslju, kaže, da so evropska podjetja v primerjavi z domačimi pogosto v slabšem položaju. Več kot polovica anketiranih podjetij pravi, da se na trgu ne počutijo več tako dobrodošla kot pred leti, ko se je Kitajska odprla za tuje investicije. Polovica podjetij ocenjuje, da so domača podjetja bolje obravnavana, skoraj dve tretjini jih ugotavlja, da morajo tuja podjetja izpolnjevati strožje okoljske pogoje kot domača.
Še pomenljivejše je pričakovanje kar 40 odstotkov podjetij, da bo Kitajska v prihodnjih petih letih povečala ovire na trgu, ne pa jih zmanjšala, kot je napovedal kitajski predsednik Xi Jinping. Podjetja si predvsem želijo, da bi Kitajska odpravila omejitve pri investiranju, a da se bo to dejansko zgodilo, jih misli le 15 odstotkov. Kitajska retorika o prosti trgovini in dejanske razmere so si tako daleč narazen. Tuja podjetja še vedno ne smejo prevzemati podjetij v nekaterih panogah, na primer v medijih, telekomunikacijah, upravljalcev infrastrukture, v bančništvu… Avtomobilska industrija lahko investira zgolj v partnerstvu z domačim investitorjem, kar gre še posebno v nos prav Nemcem.
Kitajska podjetja na pohodu po Evropi
Na neenaka pravila pri investiranju na kitajskem trgu je na srečanju s kitajskim premierjem opozorila tudi kanclerka Angela Merkel. Dejala je, da sicer podpira prostotrgovinski sporazum s Kitajsko, da pa ga ne bo, če Peking ne odpravi omejitev glede investicij evropskih podjetij. Kitajska podjetja so v zadnjih letih na prevzemnem pohodu po Evropi, medtem ko prevzemi evropskih podjetij na Kitajskem močno upadajo, razlog pa naj bi bile predvsem omejitve pri vstopu na trg, korupcija in obsežne subvencije, ki jih dobivajo kitajska državna podjetja. Po poročanju portala Politico naj bi v Bruslju že snovali pravila, po katerih bi v Evropi pred prevzemi strateških visokotehnoloških podjetij prevzemnika najprej preverili. Med drugim naj bi preverjali, ali prevzem financirajo s pomočjo državnih subvencij. Nemčija je sicer v zadnjih letih že onemogočila nekatere kitajske prevzeme v pomembnejših nemških podjetjih.
Na vrhu G20 bo Peking podprl Nemčijo
Premier Li je poudaril, da se Kitajska zavzema za prosto trgovino, ki temelji na mednarodno dogovorjenih pravilih, in da se je treba težav pri investiranju lotiti na razumen način. Kanclerki je zagotovil, da bo Kitajska skupaj z razvijajočimi se državami Nemčijo podprla pri njenih prizadevanjih za prosto trgovino na prihodnjem srečanju G20 v Hamburgu. Čeprav morebiti na Kitajskem ob napetih razmerjih med EU in ZDA računajo, da se bo EU z Nemčijo na čelu bolj naslonila na Kitajsko, je do uresničitve teh napovedi vendarle še daleč. Pa četudi kanclerka Merklova pravi, da mora Nemčija v teh nestabilnih časih razširiti sodelovanje s Kitajsko in da je Kitajska postala pomembnejši in strateški partner.
Kitajski premier se bo sicer danes sestal tudi s predstavniki EU v Bruslju na vrhu EU-Kitajska, na mizi pa bodo predvsem podnebne spremembe, mednarodna trgovina in razmere v Severni Koreji.
