Med panoge ki bi bile z implementacijo podnebnega sporazuma najbolj, je je Donald Trump v obrazložitvi ameriškega izstopa uvrstil papirno z ocenjenim 12-odstotnim zmanjšanjem, proizvodnjo cementa s 23-odstotnim padcem, železa in jekla 38-odstotnim, premoga pa kar za 86-odstotnim. Zaradi tega je zanj nesprejemljivo, da se s pariškim sporazumom preferira Kitajsko in Indijo, ki lahko odpirata nove energetske objekte na premog, povečujeta njegov izkop ter zvišujeta emisije toplogrednih plinov, medtem ko se za ZDA vse to omejuje omejuje. Njegova administracija se ne odreka prizadevanjem za čistejše okolje, naredila bo vse, da bo pri tem prednjačila in se je pripravljena pogajati o novem podnebnem sporazumu, ki pa mora biti pošten do ameriške industrije, delavcev in davkoplačevalcev, je poudaril Trump in dodal, da bo tak sporazum velik dosežek, če ga ne bo, pa »tudi dobro«.
Evropska unija s svojimi jasnimi stališči glede klimatskih sprememb v v zadnjem trenutku ni poskušala Trumpa prepričevati glede njegovega odnosa. V komisiji so ocenili, da po nedavnih dvodnevnih pogovorih v Taormini na Siciliji v okviru vrha G7, na katerih je postalo jasno, da ameriški predsednik ne verjame v pariški sporazum, ni bilo smiselno nadaljevati s prepričevanjem, ampak zagotoviti, da Trumpova odločitev ne bo postavila pod vprašaj dogovora preostalih 194 podpisnic iz Pariza.
Donald Trump je v svojem stilu dvigoval napetost v zvezi z izstopom, napovedanim v prvih sto dneh vladavine. Ali gre njegovo zavlačevanje pripisati pritisku, ki so ga nanj poleg tesnih zaveznic ZDA ter domačih demokratov izvajali tudi nekateri njegovi svetovalci in republikanski kolegi, ni znano. V njegovem nastopu ni bilo čutiti niti kančka dvoma o pravilnosti poteze. Dejstvo pa je, da so se za obstanek v sporazumu zavzemali celo vodilni v premogovništvu, ki je prva tarča omejevanja toplogrednih izpustov. Prepričani so namreč, da izstop iz sporazuma, ki uvršča ZDA ob bok le še dveh nepodpisnic, Sirije in Nikaragve, Washingtonu jemlje iz rok ves dosedanji vpliv v globalni energetski in podnebni politiki.
Kitajska prevzema pobudo
Ta se je že v tednu po klimatskem razdoru na vrhu G7 konkretno nagnil v smer Kitajske, ki je s toplogrednimi izpusti prehitela ZDA pred desetimi leti, zdaj pa intenzivno zadovoljevanje svojih energetski potrebe usmerja v obnovljive in ogljično čiste vire. Današnje srečanje kitajskega premiera Li Keqianga z vodstvom Evropske unije v Bruslju bo namenjeno prav obvarovanju pariškega dogovora. Vseh 28 članic in Kitajska so se zavezali popolni uveljavitvi pariškega sporazuma, pri čemer ga je Trump na svoj način načel že s spremembami nekaterih uredb iz časa Obame, na primer s spreminjanjem omejitev emisij iz elektrarn na premog. »V času, ko Kitajska prevzema vodilno vlogo v solarni energiji, je zanašanje na premog podobno investiranju v konjske vprege v času ko je Henry Ford začenjal z množično proizvodnjo avtov,« je Trumpove poteze komentiral ekonomist Solomon Hsiang, ekonomist na kalifornijski univerzi Berkeley. Preprosto gre za slabo poslovno odločitev, je dodal, z njim pa se strinjajo nekatere ameriške zvezne države, saj so Kalifornija ter državi Washington in New York že pred časom napovedale, da bodo ne glede na Trumpovo odločitev še naprej udeležene v mednarodnih prizadevanjih za omejitev podnebnih sprememb.
