Na potniškem terminalu letališča Edvarda Rusjana v Mariboru že dolgo ni bilo tolikšne gneče. Ljudje, ki so se včeraj opoldne zbrali v poslopju aerodroma, se niso odpravili na pot v tujino z letalom, temveč so prišli javno podpret načrtovano naložbo koncerna Magna v občini Hoče - Slivnica.
V množici so bili številni znani obrazi z gospodarskega, družbenopolitičnega pa tudi športnega in kulturnega področja Maribora in okolice. Mariborski rektor Igor Tičar, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina pa tudi nekdanji nogometni reprezentant Marinko Galič so prišli izreč dobrodošlico lakirnici avstrijsko-kanadskega avtomobilskega koncerna, ki jo po besedah ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška skušajo rušiti »ljubljanski močvirniki«.
»Je Maribor postal Ljubljani odveč?«
Med prvimi, ki so imeli opazne težave s pripravljenimi kemičnimi svinčniki, iz katerih nikakor ni hotelo priteči črnilo, je bil nekdanji mariborski rektor in župan Alojz Križman. »Poziv sem prišel podpisat, ker sem bil med prvimi pobudniki, da bi velik mednarodni sistem tukaj zgradil nekaj, kar nam lahko prinese prihodnost,« je svojo zgodnji prihod utemeljil Križman. Poziv naj bi po njegovem prepričanju zagotovil složnost v regiji. »Če pade ta projekt,« opozarja, »in tega se moramo zavedati, vsaj 20 let ne bomo k nam privabili nobene primerljivo velike naložbe.«
Prav takšno veliko naložbo potrebuje Maribor z okolico. Na seznamu največjih podjetij je najviše uvrščena državna Pošta Slovenije. Na 25. mestu. »Med prvimi 100 jih ima kar 47 sedež v Ljubljani. Kaj smo postali že odveč tej nesrečni prestolnici?« je ogorčen Križman. »Če ne bo sprememb, bodo šli vsi izobraženi naravoslovci v tujino, ostali bodo tako imenovani FDV-jevci iz nekdanje visoke politične šole Staneta Dolanca in tisti, ki službe v tujini ne morejo dobiti.«
»Bo šla Štajerska v prihodnje v gospodarski in družbeni razvoj ali se bo še naprej smilila sama sebi?« uvodoma piše v pozivu, ki so ga spisali v Štajerski gospodarski zbornici in je na spletu zbral že blizu 3000 glasov podpore. Predsednica zbornice Aleksandra Podgornik se je strinjala z oceno, da je zelo neobičajno, če gospodarsko interesno združenje organizira podpisovanje peticije, ki je v Sloveniji praviloma orodje javnega pritiska političnih ali civilnodružbenih gibanj. »Morali smo organizirati ta dogodek, saj smo v preteklosti izgubili že marsikaterega potencialnega vlagatelja,« utemeljuje Podgornikova. »Zdaj imamo končno veliko priložnost in želimo si, da bi se tudi uresničila.«
Koncerni si zastavljajo strožje standarde
Melita Ferlež je do leta 2015 vodila družbo Henkel Slovenija, največje mariborsko podjetje v lasti mednarodnega industrijskega koncerna. »Nerazumljivi so mi vsi zapleti, ki so pospremili projekt Magna,« je kritična. »Ne ponuja se velikokrat priložnost zaposlitve od 400 do 3000 ljudi. Magna bi omogočila zaposlitev generacij, ki prihajajo, istočasno pa bi se v tej zgodbi lahko izkazala tudi univerza in celotni tukajšnji izobraževalni sistem.«
Pomisleki, da bo Magna s svojo proizvodnjo bistveno bolj onesnaževala naše okolje, kot to denimo počne v bližnjem Gradcu, se zdijo Ferleževi povsem nesmiselni. »Zaupam multinacionalkam, ker dajejo veliko pozornost izpolnitvi vseh zakonodajnih in okoljskih zahtev. Zaradi skrbi za svoj ugled si neredko zastavijo še strožje standarde. Hočejo dokazati, da so v svoji panogi najboljši na vseh področjih,« poudarja upokojena menedžerka.
