»Ploščad potrebuje temeljito prenovo, saj je dotrajana in postaja statično (pre)nevarna za uporabo. Če se zdaj razmišlja predvsem o tem, kako ploščad cenovno čim bolj ugodno sanirati, si mi želimo, da bi s prenovo ta prostor dobil tudi vsebino in postal eno od stičišč za druženje tukajšnjih stanovalcev,« je med vodenjem po Bratovševi ploščadi, ki jo obdajajo visoke stanovanjske stolpnice, razlagal Matej Nikšič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Udeležence večdnevnega dogodka Urbana mesta je Nikšič v sklopu mednarodnega projekta Humana mesta (Human Cities), s katerim želijo strokovnjaki prebivalce spodbuditi k soustvarjanju javnega prostora, popeljal po ploščadi in tamkajšnji soseski Ruski car. Opozoril je na dobre in manj dobre prakse sodelovanja in medsosedskih odnosov.
Paviljon za druženje s sosedi
Inštitut je v soseski v sodelovanju s partnerji v projektu pripravil štiri tematsko različne delavnice, na katerih so se udeleženci sprehodili po soseski, opazovali njene značilnosti in prebivalce ter skušali utrip soseske ujeti v fotografski objektiv ali s kredo na papir. Prostorno in s soncem obsijano ploščad so pod taktirko koordinatorice delavnice Damjane Zaviršek Hudnik popestrili s knjižnico na prostem ter posebno hiško za čebele in žuželke. »Delo večinoma poteka individualno in le redko se pojavi priložnost za skupno delo, čeprav je prav sodelovanje eden od uspešnih načinov povezovanja ljudi. Tukaj bodo ljudje lahko zato skupaj na primer skrbeli za čebele in druge žuželke, ob tem pa se bodo lahko tudi družili,« je namen postavitve posebnega prebivališča za čebele in druge živali pojasnila koordinatorica.
V želji, da bi stanovalci več časa preživeli na ploščadi, so na delavnici pod vodstvom Alenke Fikfak s fakultete za arhitekturo udeleženci nedaleč od hiške za žuželke postavili tudi preprost leseni paviljon. »Pokazati želimo, kako lahko s preprostimi rešitvami in majhnimi koraki spremenimo in izboljšamo javni prostor,« je ob tem dodala Fikfakova.
Ploščad kot vez med podeželjem in mestom
A ne le tesnejše povezovanje stanovalcev v soseski, na Bratovševi ploščadi si prizadevajo tudi za brisanje meja med podeželjem in mestom. Kjer se konča asfaltna sivina Ruskega carja, se namreč začnejo vrtički, ki se nadaljujejo v prostrano saveljsko zelenje. »Čez cesto na Jež'co, v Savlje in Kleče po pridelke dišeče,« je s svetlo zelenimi črkami zapisano na informacijski tabli ob vhodu k vrtičkom, ki se razprostirajo ob železniški progi in so skorajda povsem skriti za visokimi stanovanjskimi stolpnicami ob Bratovševi in Glinškovi ploščadi.
Triindvajset točk je označenih na tej Poti dobrot, ki je speljana med kmetijami in lokalnimi čebelarji od gosto poseljene soseske Ruski car do Ježice, Savelj in Kleč. Pot se začne s Čebelarstvom Sojer blizu osnovne šole Danile Kumar in končna pri kmetiji Pr' Janezovih, kjer v Klečah ob Avšičevi cesti ponujajo izdelke iz kozjega mleka. »V tem delu Ljubljane se je z lahkoto prehranjevati po načelu z njive na mizo. Pot dobrot vodi do kmetij, kjer je mogoče kupiti sveže domače pridelke prav tam, kjer so bili pridelani,« še obljublja informacijska tabla kulinarične poti, ki je eden od projektov pobude Skupaj na ploščad!. »Tako imajo do sveže in doma pridelane hrane dostop tudi stanovalci Ruskega carja,« se strinja tudi Nikšič.
Podeželje bo Bratovševo ploščad znova doseglo že jutri. Pred tamkajšnjo trgovino Mercator bo namreč med 9. in 13. uro že tradicionalni Tržni dan, na katerem bodo lokalni pridelovalci, vključeni v Pot dobrot, prodajali svoje pridelke.