Več kot tristo učencev ljutomerske glasbene šole, ki nosi ime po prleškem skladatelju in glasbenem pedagogu Slavko Ostercu, že peto šolsko leto zapored glasbeno znanje pridobiva na štirih lokacijah v mestu. Matično šolo so morali zaradi ugotovitev inštituta za raziskovanje materialov zapustiti v šolskem leti 2012/2013. Inštitut je namreč ugotovil, da je zgradba statično nevarna.
Zaradi dislociranih prostorov kolektiv šole instrumente razvaža med štiri lokacije po mestu, nad nerešeno prostorsko situacijo protestirajo tudi starši. Ti so že pred štirimi leti na občino Ljutomer, ki je ustanoviteljica glasbene šole, poslali protestno pismo z zahtevo, naj občina zagotovi sredstva in obnovi prostore letos 90 let stare glasbene ustanove, ki je v slovenski glasbeni svet poslala številne vrhunske glasbenike. Takratna (in zdajšnja) županja Olga Karba je leta 2013 sicer zagotovila 350.000 evrov proračunskih sredstev, a je pozneje obljubo snedla. Glasbeno šolo je občina nato nameravala urediti kar v podstrešnih prostorih ljutomerske osnovne šole Ivana Cankarja, za kar so že zbirali ponudbe. Ker je občina kasneje pozabila tudi na to, je glasbena šola Slavka Osterca svojo devetdesetletnico, ki jo bo v soboto s slavnostno akademijo proslavila v ljutomerski večnamenski športni dvorani, dočakala dislocirana.
»A stvari so se po letih županjinih obljub vendarle premaknile. Te dni me je poklicala direktorica občinske uprave Tatjana Fulder in končno smo začeli konstruktivne pogovore o obnovi naše matične šole, katere začetki segajo v devetnajsto stoletje, v dobo čitalnic,« je ponosno povedal ravnatelj glasbene šole Stanislav Lašič. Kot je razložil, bodo za energetsko obnovo šole po predvidevanjih poskrbeli z evropskimi sredstvi, za ostale obnovitvene postopke pa bo občina poskrbela s finančno injekcijo v obliki javno-zasebnega partnerstva. Lašič načrtuje, da bi glasbena šola Slavka Osterca v prenovljenih matičnih prostorih lahko pričela delati že prihodnjo jesen.
Koliko sredstev bo potrebnih za obnovo, Lašič še ne ve: »O tem se še pogovarjamo. A kot sem že povedal – vsaj pogovarjamo se.«
