Razstave 160 različnih umetnikov in umetniških kolektivov, 600 prodanih umetniških del in publikacij, urbana poživitev nekoč zaspanega, danes pa vse bolj priljubljenega dela glavne mestne tržnice – to je izkupiček enoletnega delovanja Dobre vage, galerije ob ribarnici, ki je uresničila željo umetnikov po prostoru pravičnih izmenjav med umetniki in bodočimi lastniki umetniških del.
Njeno ime ni zgolj posledica posrečene navezave na pogosto frazo prodajalcev rib, polmastne skute in debelih češenj. Galerija, katere notranjost dopolnjujejo starinske tehtnice za tehtanje blaga in masivna kamnita korita, s svojim imenom napeljuje na misel, da je v umetniških delih vedno skrita tudi dodana vrednost in da je umetnost lahko dobra naložba za vsakogar, ne le za petične zbiratelje.
Sveže, trajnostno, lokalno
Po kakšni ceni? Umetniško delo (grafike, slike, skulpture, zini…) stane v povprečju od 60 do 90 evrov, Dobra vaga pa ceno določi skupaj z avtorjem, ki mu pripada 80 odstotkov od prodajne vrednosti. V tej galeriji namreč namesto že uveljavljenih ustvarjalcev, ki na trgu umetnin morda že dosegajo bolj »mastne« cene, v ospredje postavljajo predvsem produkcijo mlajše generacije umetnikov, nazadnje denimo Petra Ferlana, Brine Fekonja in Roberta Kureta. Po besedah vodje galerije Piere Ravnikar imajo v prodajnem programu trenutno dela petdesetih umetnikov: »Razveseljivo je, da se za predstavitev svojih del zanimajo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Lahko bi rekli, da počasi postajamo pomembna vez med umetniško šolo in profesionalnim svetom sodobne umetnosti.«
Mladih je največ tudi med obiskovalci, ki aktivno spremljajo razstavni in prodajni program, obiskujejo delavnice in pogovore ter druženja z umetniki, ki začasno ustvarjajo v Vaginem Odprtem ateljeju; trenutno je tam slikarka Nastja Mezek. Dobri odzivi obiskovalcev, med katerimi se zaradi centralne lokacije znajde tudi kakšen turist, ki lahko po novem kaj prigrizne v Vaginem lokalčku Niša, navdajajo Ravnikarjevo z upanjem, da počasi oživljajo tudi zaspan umetnostni trg. Njihov namen namreč ni le, da bi prostor za predstavitev ponudili ustvarjalcem, temveč da bi v Dobri vagi prostor zase našla tudi zavest o estetski in ekonomski smiselnosti kupovanja umetniških del. Oziroma kot v duhu okolja Plečnikove tržnice navrže vodja galerije – svežih, trajnostnih in lokalnih vsebin.
Grajenje mostov
Ob prvi obletnici delovanja je njihove stene zapolnila potujoča galerija Le Petit Mignon, ki predstavlja sodobno sitotiskarsko produkcijo francoskih umetnikov, kot sta Emy Rojas in Gaspard Le Quiniou. To neodvisno berlinsko založbo in galerijo z Dobro vago povezuje skupno poslanstvo – osredotočenost na nove, angažirane in inovativne formate, s katerimi spodbujata sveže izdaje likovnih zgodb ter izvirnih umetniških praks. »Večje galerije umetniških izdaj, kot so recimo zini, nočejo predstavljati, ker z njimi ne morejo ustvariti prav veliko dobička. Nam pa tovrstno povezovanje med umetniki in ljubitelji umetnosti z različnih koncev sveta pomeni dragoceno izmenjavo mnenj, ki ne temeljijo nujno na poznavanju visokoletečih umetnostnozgodovinskih terminov, in možnost dolgoročnega sodelovanja. Tukajšnja neodvisna umetniška scena je za manjše mesto neverjetno bogata,« pa je ob obisku Ljubljane ugotovil ustanovitelj Le Petit Mignona Guillaume Siffert.
