Dva povsem različna pristopa k pogovoru o juniju, prvem v letu, ko postane vreme res poletno (no, tudi glede tega se bi lahko prerekali, saj so nekateri maji zadnje čase že kar preveč podobni poletju, pa tudi juniji znajo razočarati ljubitelje toplote, če že ne vročine). Junij lahko obravnavamo kot mesec, v katerem se vse razcveti, kar se ni še prej, res so travniki polni cvetja. A žal je takih travnikov vse manj – davek jemlje prezgodnja košnja, ki ni prav nič prijazna do rastlin. Ker le-te ne uspejo odcveteti in narediti semen, njihovo število upada. Travniki postajajo vse bolj enolična zelena puščoba. Ponekod imajo pravilo, da morajo vsaj vsakih nekaj let pustiti, da trava in druge rastline dozorijo in se osemenijo, nato pokosijo. Če tega ne bomo uvedli tudi pri nas, bomo slej ali prej morali spremeniti ljudsko ime za mesec junij.
Drugi način, kako lahko govorimo o juniju, je govorica številk. Tudi junij se da izmeriti tako in drugače, ne le po številu dni v mesecu. Meteorologi radi predalčkamo, saj nam to omogoča objektivno primerjavo značilnosti vremena med meseci, letnimi časi in leti ali daljšimi časovnimi obdobji. Tu ni cvetlic, niti (pre)zgodnje košnje, niti ptičjega petja ... A je še vedno junij. Mesec, ko je na primer v Murski Soboti v povprečju največ dežja v letu. Kako, boste rekli? Poleti? Ja, poleti – včasih koristi znanje zemljepisa iz osnovne šole, ko smo govorili o podnebju. Severovzhodni del Slovenije ima celinsko podnebje. Zanj je značilen višek padavin v topli polovici leta, ko ob dnevnem segrevanju nastajajo plohe in nevihte. Vremenske fronte se namreč na svoji poti iznad Sredozemlja običajno že precej »posušijo« in Štajerski ter Prekmurju prinesejo precej manj dežja kot na primer osrednji Sloveniji. No, tudi za Maribor velja glede dežja kot za Mursko Soboto, pa za Jareninski vrh in Šalovce tudi. In ne bomo naštevali dalje.
In zakaj junij, ne pa julij? Saj je julija bolj vroče in bi morda, takole na hitro, pričakovali, da bo več neviht, torej v povprečju tudi dežja. Julija je ozračje običajno tudi v višinah toplejše, kar pa zavira nastajanje nevihtnih oblakov. Tudi vlage je manj, tla so že bolj »izsušena«. Junij je torej rožnik tudi zato, ker rastline slutijo, da morajo narediti seme še v času pred verjetnejšo sušo.
