Danes je bilo v kranjski sodni dvorani na procesu proti izsiljevanja obtoženemu Metiju Plavi mučno. Oškodovanec, šenčurski kmet Aleš Štern, je pričal dve dolgi uri. Plavi grozi osem let zapora, sostorilec Uroš Kepic je po priznanju že pravnomočno obsojen.
»Za vse izpovedano sem pripravljen iti desetkrat na detektor laži. Prestajam čudno življenjsko obdobje, ko novinarji s sodišča javnosti poročajo o vsem, kar naj bi se mi zgodilo, znova in znova se obnavlja moja zgodba,« je med jokom začel Štern in poudaril, da zdaj plačuje za grehe, za katere ni kriv. V izpovedi se je dotaknil večkrat ključnega vprašanja o trajanju izsiljevanja in zakaj temu ni naredil konca pred pomladjo 2016, ko je odšel na policijo, kjer naj bi štiri ali pet dni po pet ur govoril o vsem, kar je z njim počel predvsem obtoženi Meti Plava. »Mislil sem, da sem njegov,« je dejal o tem, kako je bil Plava z njim v stiku kar 400-krat. »Ure in ure, dneve in dneve, prek telefona, sporočil, drugih udeleženih, osebno. Ko ti nekdo pošlje SMS, da ti bo zadavil psa, stvari res niso kar tako. Gledaš le, da bi preživel vse. Saj sploh ne vem, ali bo kdaj mir ali ne bo. Naj se končno že vse razreši, naj bo taka božja volja.«
Od Ronalda do ognja
Aleš Štern je poudaril, da se je vse začelo, ko se je v domačem bifeju spoznal s Kepicem. Ta ga je predstavil Plavi. »Dobili smo se pri trgovskem centru, nisem ga poznal prej, imel je velika očala in predstavil se mi je kot Cristiano Ronaldo. Tako se je začelo,« je dejal Štern in pojasnil, kako je moral plačati prvih 64 tisočakov, da bi mu Kepic in Plava uredila zazidljivost dveh parcel, kar pa, kot se je izkazalo kasneje, sploh ni bilo potrebno. Kasneje se je Plava materi svoje žrtve predstavil kot »najboljši prijatelj Matej«, na obisku Sberbank v Ljubljani, kjer naj bi Štern dobil kredit, da bi še plačeval »dolgove« Plavi, pa je dejal, da je »Matej, ki dela na Šternovi kmetiji«. A to so le delčki tistega, kar naj bi izsiljevalec počel z žrtvijo, ki ji je neprestano sledil, pošiljal sporočila, zaplenil telefon, bil ob njej pri bankomatih. »Od majhnega dolga je šlo samo naprej. Če sem po njegovem naredil kaj narobe, je takoj sledila kazen v obliki povišanja dolga. Rekel je, da zato, ker žalim njegovo družino.«
Plava naj bi si izmišljeval različne razloge za Šternove domnevne dolgove, ob tem pa je Štern resnično tonil v dolgove, saj si je denar za Plavo izposojal pri drugih. Skupno mu je po trditvah tožilstva moral izplačati 1,2 milijona evrov, samo leta 2014 osupljivih 450 tisočakov. »Meti Plava še danes misli, da je bog. Za policiste mi je rekel, da so cicibančki in da bodo njegovi prijatelji na sodnijo vrgli bombo, če bo treba. Jaz naj bi dojel, da je luksuz, da se on ukvarja z mano, češ da ima za to sicer podrejene.« Po Šternovih besedah je bil prav sostorilec Kepic »vojak« Metija Plave, v stik pa je prihajal tudi s Ptico, kakršen je bil vzdevek Edite S., ki pa ni obtožena nobenega kaznivega dejanja.
Največja napaka v življenju
Štern je zatrdil, da ne more spati, da je pred odhodom na sodišče bruhal, da ne ve, ali bo vse skupaj lahko zdržal. Zanj je največja napaka v življenju ta, da je spoznal Metija Plavo. »Veste, nisem zapravljal za cunje in večerje, nikogar nisem ogoljufal, nimam ljubic. Otroku še plenic nisem mogel kupiti v času, ko sem bil žrtev izsiljevanja. A Plava mi je jasno povedal, da bodo oni povedali, kdaj bo konec, in ne jaz.« Tako je klonil prvič in prinesel denar, nato pa je bil dolžan vedno več, odstotki obresti so bili grozljivi, začel si je izposojati od drugih in tem zdaj vrača. »Ko je bilo vse huje, sem dojel, da je tako kot pri teličku: če enkrat dobi mleko, ga težko daš stran.« Opisal je tudi različne oblike nasilja nad sabo: »Skušal me je zažgati v bližini jezera v Preddvoru. Nadel si je rokavice, vzel lopato s sabo in me polival.« Nekoč pa naj bi mu Plava na čelo pritisnil tudi pištolo.
Sodišče je predvidelo okoli 20 obravnav in številne priče, proces bo očitno dolg. Odgovor na Šternovo retorično vprašanje, ali res lažejo udeleženci, policija, tožilstvo ter on sam, samo Meti Plava ne, bo dala sodba. »Resnica je samo ena,« je prepričan kmet, ki bo še dolgo plačeval dolgove zato, ker naj bi denar leta in leta nosil izsiljevalcu.
