V Kabulu se je zgodil eden najhujših samomorilskih napadov z avtomobilom bombo. Umrlo je več kot 80 ljudi, vsaj 360 je bilo ranjenih. Do eksplozije, ki je za seboj pustila več metrov globok krater, je prišlo ob zelo varovani zeleni coni, kjer so veleposlaništva in vladne palače, ravno v času jutranje gneče, ko so ljudje hiteli v službo. Med ranjenimi so tudi Nemci in Japonci, poškodovano je nemško veleposlaništvo, pa tudi japonsko in francosko, čeprav sta od kraja eksplozije oddaljeni več sto metrov.
Najbrž je spet napadla IS
Kabul je bil letos že večkrat tarča samomorilskih napadov. V začetku maja je umrlo osem ljudi, marca pa v napadu na vojaško bolnišnico 49. Obakrat je odgovornost prevzela teroristična skupina Islamska država (IS). Ta je še vedno sposobna izvajati teroristične napade v Kabulu, je pa v Afganistanu doživela več hudih porazov proti talibanom. Oslabili so jo tudi ameriški zračni napadi, kot je bil tisti z ameriško enajsttonsko »materjo vseh bomb« GBU-43/B, ki je aprila menda ubila vsaj 94 pripadnikov Islamske države. Po nekaterih ocenah je IS v zadnjih dveh letih izgubila polovico svojih bojevnikov, tako da jih je samo še okoli 800, in sicer na vzhodu ob Pakistanu.
Sedanji napad v Kabulu se je zgodil ravno v času vsakoletne pomladne ofenzive talibanov, ki pa so takoj zanikali vpletenost v današnji pokol. Vendar pa je prav manjša skupina talibanov v drznem napadu na vojašnico na severu države 21. aprila ubila vsaj 140 mladih rekrutov, ki so se tam urili. To se je zgodilo v času, ko je Washington obtožil Moskvo, da finančno in z orožjem, predvsem z mitraljezi, pomaga talibanom. Rusija se v resnici zavzema za zavezništvo z njimi proti Islamski državi, ker talibani – drugače kot še bolj fanatični sunitski islamisti iz Rake – niso za globalni boj in pri njih ni nevarnosti, da bi pozneje delovali zunaj meja Afganistana.
O vse večji moči talibanov priča tudi podatek, da je samo lani delež afganistanskega ozemlja, ki je pod nadzorom vlade v Kabulu, padel z 72 na 57 odstotkov. Pokol 21. aprila je pokazal, da je tako morda tudi zato, ker imajo talibani svoje ljudi v afganistanski vojski, kjer je hud problem korupcija. Oficirji postanejo polkovniki ali generali, čeprav so nepismeni in še niso stari 35 let. Zdaj je tako med Afganistanci že okoli tisoč generalov, to je več kot med Američani! Afganistanski generali in polkovniki pa ne le sami veliko zaslužijo, ampak si tudi prisvajajo plače vojakov, ki so dezertirali k talibanom ali padli. Tako domnevno celo desetina od 320.000 afganistanskih vojakov obstaja samo na papirju in velikokrat gre v boj proti talibanom premajhno število vojakov. Pravzaprav je afganistanska vojska zelo redko ofenzivna, veliko vojakov pa misli samo na to, kako bi čim bolje prodali talibanom orožje, strelivo in bencin. Pri čemer pa so Američani v zadnjih 15 letih v afganistansko vojsko investirali že 70 milijard dolarjev (64 milijard evrov).
Kmalu prihaja več vojakov iz ZDA in EU
Trenutno je v Afganistanu še 15.000 ameriških in drugih Natovih vojakov, kar je skoraj desetkrat manj kot leta 2012. General John Nicholson, njihov poveljnik, zahteva okrepitve. Svetovalci predsednika Donalda Trumpa tako načrtujejo 5000 dodatnih vojakov, predvsem specialcev, ki bi usmerjali letalske napade, in inštruktorje, ki naj bi skupaj z afganistanskimi vojaki napadali talibane. Tudi druge Natove države naj bi prispevale nove enote. To je velika sprememba po odločitvi prejšnjega predsednika Baracka Obame, da iz Afganistana umakne skoraj vse ameriške vojake.
Vsekakor pa bo težko prisiliti talibane, da sedejo za pogajalsko mizo. Morda je največji problem to, da jih Pakistan materialno podpira in jim daje zatočišče. Z novo ekipo v Beli hiši pa naj se ne bi spremenila samo ameriška politika do Afganistana, ampak tudi do Pakistana.
