Na Grablovičevi ulici 44 a že potekajo obnovitvena dela na poslopju, kjer bodo ob Centru za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana vzpostavili varovani oddelek za otroke in mladostnike, ki potrebujejo psihiatrično oskrbo. Po besedah generalnega direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana Bojana Zalarja bo oddelek začel delovati najpozneje konec septembra letos, če ne bo zapletov ob prevzemu objekta.
Oddelek z osmimi posteljami bo v pritličju poslopja, v prvem nadstropju pa bo dobila prostore enota za adolescentno psihiatrijo, kjer zdravijo mladostnike v srednješolskem obdobju. Hospitalizirani otroci in mladostniki bodo tako ločeni od oddelkov za odrasle, kar po Zalarjevih besedah zagotavlja varnost. Odprto je še vprašanje financiranja bodočega programa. Psihiatrična klinika je na zdravstveni svet že vložila prošnjo za odobritev izvajanja in financiranja programa, saj gre za novost v slovenskem prostoru. Če bo prošnji ugodeno, bi program lahko začeli izvajati že letos.
Nič več na zaprtih oddelkih za odrasle
S tem se bo razrešil hud problem, kje hospitalizirati otroke in mladostnike, ki potrebujejo psihiatrično zdravljenje na varovanem oddelku. Takega oddelka doslej v Sloveniji ni bilo in so mladoletnike hospitalizirali na zaprtih oddelkih za odrasle bolnike, kar po mnenju mnogih strokovnjakov ni bila ustrezna rešitev.
Na zdravljenje v nov varovani oddelek bodo lahko napotili tudi otroke z duševnimi motnjami do 15. leta starosti, ki jih sicer obravnavajo na Pediatrični kliniki. »V primerih, ko zaradi agresivnega vedenja ali kake druge motnje ne moremo zagotoviti varne obravnave otrok na Pediatrični kliniki, potrebujejo ti hospitalizacijo na varovanem oddelku,« je povedala Marija Anderluh, vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. V zadnjih desetih letih je bilo na leto od pet do deset otrok, ki so potrebovali večinoma kratke, nekajdnevne hospitalizacije ali samo prenočitev. Ker ni bilo druge možnosti, so jih napotili na zaprte oddelke za odraslo psihiatrijo.
Za celovito obravnavo otrok z duševnimi motnjami je poleg vzpostavitve varovanega oddelka nujna organizacija triažne službe za otroke do 15. leta, ki bo omogočila hitrejši dostop otrok do pomoči psihiatra. »Večina psihiatrov in kliničnih psihologov ima čakalne dobe za prvi pregled od pet do deset mesecev, kar je nesprejemljivo,« opozarja Anderluhova. Ponovno je treba vzpostaviti delovanje centrov za duševno zdravje v okviru zdravstvenih domov. Tako službo smo nekoč že imeli, danes pa jo ponujata samo še dva zdravstvena domova, drugod pa so »ostanki timov, ki nikakor ne morejo zadostiti potrebam otrok in njihovih družin«.
Velik porast težav v duševnem zdravju pri mladih
Teh potreb je vedno več, saj je v zadnjih letih velik porast otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju. »Vse več poskusov samomora, vse več jih ima težave z depresijo, tesnobnostjo, napadi panike… Tudi uživanje drog in marihuane je lahko povezano z izbruhom duševnih motenj in bolezni,« razlaga Irena Velič, strokovna delavka v CSD Šiška, kjer so lani ministrstvo za zdravje opozorili, da vse več obravnavanih otrok do 18. leta ne dobi ustrezne obravnave, saj se jih namešča v zaprti oddelek Psihiatrične klinike, Pediatrična klinika pa njihov sprejem zavrača. »Pri 14-letniku z vedenjskimi in čustvenimi motnjami je prišlo do izbruha agresije in groženj s samomorom, in ker nimamo varovanega oddelka za otroke, je bil nameščen na oddelek za odrasle. Fant je povedal, da je ležal ob bolnikih, ki so bili privezani na posteljo, ker so imeli akutna stanja. Šele po intervenciji CSD so fanta premestili na Pediatrično kliniko,« razlaga izkušena socialna delavka.
Tudi ona opozarja na dolge čakalne dobe na psihiatra: »Mladostnik, ki je imel privide in napade tesnobe, je prvi termin za obravnavo dobil čez šest mesecev. Ali bo sploh preživel do takrat?« Iz institucionalne obravnave, ki ponuja varen prostor, izpadejo tudi otroci in mladostniki, ki imajo kombinirane motnje: na primer težave zaradi uživanja drog, tesnobo ali depresijo, vedenjske motnje… Če je tak otrok usmerjen kot otrok z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ga sprejmejo v vzgojnem zavodu Planina, kjer so edini med zavodi dosegli zaposlitev psihiatra in drugega medicinskega osebja. Vendar so otroci večinoma usmerjeni kot otroci s primanjkljaji in kroničnimi boleznimi, zato nimajo prave slike, koliko imajo otrok in mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, opozarja Irena Velič.
