Več mesecev trajajoča pogajanja o spremembah delovne zakonodaje so padla v vodo. Potem ko so imeli socialni partnerji po načrtih vlade za dogovor na voljo le še današnji dan, se je dokončno zalomilo pri predlaganem novem določilu sporazumne prekinitve delovnega razmerja, po katerem bi delodajalec delavcu izplačal denarno nadomestilo za brezposelnost v polni višini in za največ šest mesecev, delavec pa ne bi imel možnosti vlaganja poznejših tožb. Medtem ko so delodajalci v tej novosti videli rešitev za lažje odpuščanje nezaželenih delavcev, pa so sindikati iz istega razloga temu kategorično nasprotovali.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je ugotovila, da soglasja ne bo, zato je pogajanja že po dobri uri končala. V izjavi za medije je povedala, da bosta o nadaljnjih korakih glede predlogov zakonov o urejanju trga dela, o delovnih razmerjih in o inšpekciji dela odločali vlada in koalicija. »Žal so se pogajanja končala neuspešno, kar bo imelo posledice za socialni dialog. Posledice teh odločitev bodo nosili vsi socialni partnerji pa tudi država,« je opozorila ministrica. Na sindikalni in delodajalski strani pa so po propadlih pogajanjih povedali, da bodo z odzivi počakali do odločitve vlade, a tudi že opozorili, da zagotovo ne bodo tiho.
OZS že dopoldne izstopila iz pogajanj
Da se dan ne bo dobro končal, je že dopoldne najavila odločitev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki je sporočila, da v pogajanjih ne bo več sodelovala. Vlado je ob tem pozvala, naj zakonodaje do državnozborskih volitev ne spreminja, šele nato pa naj se loti zares celovite reforme.
Obrtniki so nasprotovali zlasti določilu v predlaganem zakonu o inšpekciji dela, po katerem bi lahko inšpektorji delodajalcu, ki ne izplača plač pravočasno, prepovedali opravljanje dela oziroma uporabo delovnih sredstev. Če bi to določilo vendarle obveljalo, pa bi se, kot so ponovno zagrozili, odzvali s protesti – takšno možnost sta sicer v nedavni anketi podprli kar dve tretjini članstva.
Predsednik OZS Branko Meh priznava, da imajo podobno ureditev v zakonu o inšpekciji dela tudi v Avstriji, vendar pa tam po njegovih besedah ni takšne plačilne nediscipline kot pri nas. »Vsakemu se lahko zgodi, da zaradi plačilne nediscipline ne more izplačati plač pravočasno. Kdo bo ob prepovedi dela zagotovil denar za plače? S tem bomo podjetjem in delavcem povzročili še večjo škodo,« opozarja Meh.
Na odločitev OZS o izstopu iz pogajanj je sicer vplivalo tudi splošno nezadovoljstvo s predlagano reformo. Po mnenju Bojana Železnika, obrtnika leta in člana upravnega odbora OZS, ni ta delodajalcem ponudila ničesar, zato vanjo ne morejo in ne smejo privoliti.
