»Ker je avtorica z objavo posnetka posegla v policistovo integriteto, smo mu v sindikatu dodelili pooblaščenega odvetnika, ki je zoper avtorico že vložil kazensko ovadbo, po uspešno izvedenem kazenskem postopku pa sledi tudi sprožitev drugih civilnopravnih postopkov.« Tako je na vprašanje, kako so ukrepali zoper kršiteljico cestnoprometnih predpisov, odgovoril vršilec dolžnosti predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš.
Spomnimo, da je Korošico med vožnjo z mobilnim telefonom v roki opazil policist, ki je sedel v civilnem avtomobilu, in o prekršku obvestil patruljo, ta pa je kršiteljico ustavila in ji izrekla globo. To je voznico avtomobila tako razjezilo, da se je vrnila na kraj, kjer je mena bila opažena. Ko je pred enim od trgovskih diskontov opazila policijsko vozilo, v njem pa policista, ki je opazoval promet, je pristopila k njemu in se z njim spustila v ne prav prijazen dialog. Očitala mu je, da je napačno parkiran, in to na zasebnem zemljišču, in da zato tudi nima pravice, da opravlja svoje delo. Zasliševala ga je, na podlagi katerega člena zakona to počne, med pogovorom pa ga je tudi kar tikala. Policist se ni pustil zmesti, ohranil je mirne živce, kršiteljici pa svetoval, naj se s svojimi vprašanji obrne na njegovega nadrejenega. Posnetek si je ogledalo veliko ljudi, veliko pa je početje tudi komentiralo. A so se le redki postavili v bran kršiteljici, veliko več je bilo tistih, ki so njeno početje obsojali in se postavili v bran policistu. Čeravno se je govorilo, da je bilo po tej objavi posnetkov primerov, ko so se ljudje verbalno lotili uradnih oseb, več, pa na policiji odgovarjajo, da je bil ta primer na Koroškem bolj kot ne osamljen.
Snemanje ni sporno, če…
Da je kršiteljica naredila prekršek, da ga je opazil policist in da jo je druga patrulja ustavila in napisala kazen, je potrdila tudi tiskovna predstavnica celjske policijske uprave Milena Trbulin. »Po zaključku postopka se je kršiteljica odpeljala do uniformiranega policista ter z njim posnela pogovor, posnetek s policistom v civilnem vozilu pa je kršiteljica objavila na facebooku,« je dogodek povzela Trbulinova. Dodala je še, da morajo tisti, ki se odločajo za snemanje policijskih postopkov, vedeti, da so policisti javni uslužbenci in fotografiranje policistov načeloma ne pomeni kršitve policistovih pravic. »V splošnem velja, da je snemanje policistov pri opravljanju nalog in izvedbi postopkov dovoljeno in temu ne oporekamo, a le, če se s tem ne ovira, moti ali ogroža policijskega postopka oziroma se s tem ne onemogoča izvedbe njihove naloge. Če pa bi se s snemanjem in predvajanjem posnetka občutno poseglo v zasebnost posameznika, bi lahko bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja,« še pove Trbulinova.
Policisti imajo visoko stopnjo tolerance
Na incident so se odzvali tudi v Sindikatu policistov Slovenije. »V konkretnem primeru je policist opravljal naloge zakonito, posnetek pa nikakor ni nastal z namenom, da bi občanka dokazovala nedolžnost pri očitanem ji prekršku, temveč izključno z namenom škodovati konkretnemu policistu,« so zapisali. Ker je torej avtorica z objavo posnetka posegla v policistovo integriteto, so mu v sindikatu dodelili pooblaščenega odvetnika, ki je zoper avtorico že vložil kazensko ovadbo, po uspešno izvedenem kazenskem postopku pa sledi sprožitev drugih civilnopravnih postopkov. V. d. predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš še pravi, da se policisti na terenu vsak dan spopadajo z raznimi verbalnimi in drugimi diskreditacijami, tudi grožnjami. »Policisti imajo zaradi narave dela visoko stopnjo tolerance do verbalnih napadov, zato se jih velika večina ne konča s kakršnim represivnim ukrepom.
Ob morebitnem stopnjevanju pa policisti občasno posežejo tudi po sankcioniranju kršiteljev zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe,« pravi Mlekuš. In dodaja, da so v posameznih primerih žal priča tudi dogodkom, ko diskreditacija policistov bistveno presega pričakovano stopnjo izpostavljenosti verbalnim in drugim vrstam napadov. Na primer takšnim, kot se je zgodil na Koroškem. Policisti se sicer zavedajo, da kot uradne osebe, ki nosijo uniformo in izvajajo represivna pooblastila, uživajo tudi bistveno nižjo stopnjo pričakovane zasebnosti, vendar se poseg v zasebnost policista ne sme prevesiti v osebno diskreditacijo. »Kadar se to zgodi, pa se mora posamezni kršitelj zavedati, da s svojim ravnanjem stori kaznivo dejanje in bo moral zato prevzeti tudi vso kazensko in odškodninsko odgovornost,« sklene Mlekuš.