Višji ljubljanski sodniki so zavrnili pritožbo društva Nova slovenska zaveza, ki mora z domobranskega spomenika v Grahovem na zahtevo svojcev odstraniti ime pokojnega Mihe Pelana. Njegova nečaka Zdenka Zalar in Ernest Pelan, ki menita, da se njun stric zaradi svojega imena na spornem spomeniku obrača v grobu, sta se za tožbo odločila, ker sta v društvu naletela na gluha ušesa, ko sta jih poskušala še pred postavitvijo spomenika prepričati, da pokojni Miha Pelan ni imel z domobranci nič.
Še več, po njunih besedah je med drugo svetovno vojno aktivno sodeloval s partizani (vsa njihova družina je bila na strani partizanov), pod njihovimi streli pa naj bi umrl po pomoti. »Vesel sem, da je sodba postala pravnomočna. Ampak kaj vem, mogoče se bodo pritožili še kam,« nam je včeraj uspeh na višjem sodišču komentiral Ernest Pelan, ki sicer opozarja, da društvo stričevega imena kljub pravnomočnosti sodbe za zdaj še ni odstranilo s spomenika.
Domobranci zbežali v njegovo hišo
Že prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora Nova slovenska zaveza odstraniti Pelanovo ime s spomenika, ki rehabilitira domobranstvo in domobrance prikazuje kot žrtve komunističnega nasilja. Pelan na spomeniku sicer ni naveden med domobranci, ampak med umorjenimi civilnimi vaščani.
Društvo, ki je aprila 2014 v Grahovem odkrilo spomenik domobrancem, ki so padli v spopadu s partizani novembra 1943, se je na odločitev sodišča pritožilo. V društvu so menili, da gre le za osebne želje in mnenja tožnikov ter da gre za vojni zločin tudi v primeru, če so partizani Pelana le ponesreči zamenjali za domobranca. Po njihovem mnenju je nesporno dejstvo, da so partizani Pelana pahnili v gorečo hišo, kjer je zgorel z domobranci in drugimi civilisti.
Pelan in Zalarjeva pa sta trdila, da se je med spopadom skupina domobrancev iz bližnje postojanke za nekaj časa zatekla v Pelanovo hišo. Pri njem so domobranci pustili strojnico in Pelan se je zbal, da bodo strojnico našli partizani in ga obdolžili sodelovanja z domobranci. Zato jo je nesel iz hiše, pri čemer so ga opazili partizani, ga zamenjali za domobranca in na mestu ustrelili. V Novi slovenski zavezi so v pritožbi zatrjevali, da je ta različica dogodka le plod domišljije.
Prednost pieteti
Senat višjih sodnikov pritožbi ni ugodil, saj je ocenil, da je že prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugotovilo vse potrebne okoliščine. »Pokojnega strica imata tožnika v spominu kot nasprotnika in ne simpatizerja domobrancev. Na pritožbeno opozarjanje, da za Pelanovo nazorsko opredelitev ni nepristranskega dokaza, velja odgovoriti, da je pomembno, kako stričevo vlogo in ravnanje v času vojne doživljata tožnika… Tožnika postavljeni spomenik vidita kot obeleževanje zgodovinskega dogodka, v katerem so partizani, s katerimi je pokojni simpatiziral in jim aktivno pomagal, prikazani kot zločinci,« so v sodbi zapisali višji ljubljanski sodniki Nataša Ložina, Majda Lušina in Anton Panjan ter dodali, da gre v tem primeru za prednost pravice sorodnikov do pietete pred pravico društva do svobode izražanja: »Tožena stranka, ki sicer ima pravico obeleževati spomin na žrtve vojne, je omejena z zahtevo tožnikov, da se spomin na njunega strica ne obeležuje kot spomin na žrtev komunističnega nasilja in skupaj z domobranskimi žrtvami spopada.«
Predsednik društva Nova slovenska zaveza Peter Sušnik nam je včeraj pojasnil, da je njihov odvetniški pooblaščenec sodbo prejel šele pred dnevi, sami pa je še niso preučili. »Sodbo bomo spoštovali, saj verjamemo v pravno državo. Že na začetku smo poudarili, da gre za prvi takšen primer in da bo odločitev pomembna tudi za nadaljnjo sodno prakso,« nam je povedal Sušnik in dodal, da bodo svoje (vsebinsko) stališče do sodbe bržkone javno objavili v prihodnjih dneh.
